10. julij

Ljubezen je oguljena faza, če drugim ne pustim pravice do drugačnosti.

Bog si ni zamislil sveta kot tovarno, ki bo po istem kopitu izdelovala ljudi. Hoče drugačnost na zemlji in hoče drugačnost v večnosti.

V tem je ravno božja veličina, da se nikdar ne ponavlja. V vseh milijardah od prvega do zadnjega človeka si ne bosta dva enaka.

In vendar nam je dal za temelj evangeljske ustave: ljubezen.

To ni čustvena simpatija dveh zaljubljencev.

Krščanska ljubezen je stvarna. Čeprav je komu lažja po naravi kot drugemu, vendarle nikomur ni prirojena, ampak pridobljena kot krepost.

»Je potrpljiva, vse prenaša, vse odpušča« ... Sv. Pavel je kopičil izraze, da bi dopovedal, kaj je ljubezen.

Ni dana. Zato trdi: »Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen!«

Do nje se je treba dokopati. A najprej moram spoštovati v sočloveku njegovo drugačnost.

Če tega ne storim, se do prave ljubezni ne bom dokopal.

Ta drugačnost je od Boga hotena. Drži pa se njegove in moje drugačnosti tudi človeška slabost. Tudi to moram sprejeti in razumeti.