Socialni poudarek pokoncilske Cerkve je na mestu. Proti krivici, pa naj bo kjerkoli, je treba povedati jasno besedo, da nam je vsak človek brat.

Toda ali ni nevarnost, da bomo šli v enostransko gledanje poslanstva Cerkve in bo mnogim postala »borza dela«, »bogata zakladnica za revne«, nekaterim celo »prevratno gibanje« – ne bo več »vesoljni zakrament«, ki prinaša odrešenje.

Ne moremo iti mimo lačnega. Izdali bi evangelij. Lačnemu ste dali jesti, žejnemu piti, nagega ste oblekli, ... to je po Kristusovih besedah zanesljivi znak kristjana.

Ali človek, tudi socialno ogroženi človek, ne »živi samo od kruha«. In če mu ne bom prinesel svobode božjega otroka ...?

Potem bom še posebej izdal evangelij.

Cel človek in vsak človek! In moje oznanilo je evangelij, cel evangelij.