Pri posodobljenju ne gre za to, da bi odpravili zapovedi, si olajšali življenje, si začrtali najlažjo pot do najlepših nebes.

In vendar se je začelo s koncilom delo nekega očiščevanja. Vse resnice ostanejo, tudi vse zapovedi. A z vseh resnic in zapovedi želi Cerkev razpihati vso tisto navlako, ki se je nabrala v teku stoletij. Zadihati moramo čisto krščanstvo. To pa ni lahko delo. In tistim, ki ga z vso ljubeznijo in resnobo opravljajo, moramo dajati vsi moralno oporo. Ker pa smo vsi čuvarji Kristusove resnice v celoti, smo s papežem in škofi vred dolžni paziti, da nas neresni in neodgovorni ljudje ne speljejo na steze, ki vodijo v posvetnjaštvo in v odpad od prave evangeljske resnice. V meni ne sme biti ne strahu ne brezglavega sprejemanja vsega. Spet krščanska zrelost, kolikor je premorem v svojem poklicu. Pa zaupanje, da Sveti Duh bedi nad Cerkvijo, da bo tudi iz današnjega mučnega iskanja izšla čista in okrepljena. In to je še premalo: z osebnim življenjem moram iti vedno bolj na globoko. Krščanstvo ni ideologija, ampak življenje. Čim bolj bo v nas življenje pristno, res globoko, tem močnejša bo Cerkev.