»Pustiti se nežno ljubiti Gospodu je težko, pa vendar je to tisto, kar ga moramo prositi…
Jezus nas je močno ljubil. A ne z besedami, temveč z dejanji in s svojim življenjem… Postane celo eden izmed nas, ostane z nami, ostane v svoji Cerkvi, ostane v evharistiji, ostane v svoji Besedi, ostane v ubogih. To je bližina: pastir, ki je blizu svoji čredi, blizu svojim ovcam, ki jih pozna vsako posebej.
Gospod nas ljubi z nežnostjo. Gospod pozna ljubkovanje… Bližina in nežnost! To sta dva načina ljubezni Gospoda, ki je blizu in vso svojo ljubezen daje tudi preko najmanjših stvari in z nežnostjo… Prav bližina in nežnost nam dajeta videti moč Božje ljubezni.
Zaradi ljubezni je torej potrebno biti bližnji, biti kot dobri Samarijani… Kako Gospodu povrniti vso njegovo ljubezen? Vsekakor mu jo povrnemo tako, da ga tudi mi ljubimo, da mu postanemo bližnji in da smo z njim nežni… Težje kot ljubiti Boga pa je, pustiti se mu ljubiti… Dopustiti, da nam On postane blizu in čutiti ga blizu. Dopustiti, da postane nežen in nas ljubkuje…
Gospod, želim te ljubiti, a nauči me zapletene znanosti, težke navade, kako se pustiti ljubiti tebi, čutiti te blizu in čutiti tvojo nežnost. Da bi nam Gospod dal to milost!« (Papež Frančišek na praznik Srca Jezusovega, 7. junija 2013)
Papež Frančišek med jutranjo mašo: Bog nas ljubi z bližino in nežnostjo
»Da bi bili velikodušni z notranjo svobodo in duhom služenja je potrebna duhovna formacija. Naše življenje je odgovor na njegov klic. Srečni boste in dobro boste gradili svoje življenje, če boste na ta klic znali odgovoriti. Čutite Gospodovo prisotnost v vašem življenju? On je vsakemu med vami blizu kot tovariš, kot prijatelj, ki vam zna pomagati in vas zna razumeti, ki vas spodbuja v težkih trenutkih in vas nikoli ne zapusti… On nam vedno govori, tudi preko dejstev našega časa in našega vsakodnevnega življenja; na nas pa je, da ga poslušamo.« (Papež Frančišek učencem in dijakom jezuitskih šol, v Vatikanu, 7. junija 2013)
Papež Frančišek se je srečal z učenci in dijaki jezuitskih šol
»'Nisi daleč od božjega kraljestva'…Jezus je hotel reči pismouku: 'Dobro poznaš teorijo, a še vedno ti manjka določena razdalja do Božjega kraljestva.'
Ni dovolj reči: 'Verujem v Boga. Gospod je edini Bog in ni drugega razen njega', obenem pa živimo kot da on ni edini Bog in imamo tudi druga božanstva. Obstaja nevarnost idolatrije, ki nam jo prinaša duh tega sveta. Jezus je bil glede tega jasen in je duha sveta odločno zavrnil. Pri zadnji večerji je Očeta prosil, naj nas obvaruje pred duhom sveta, kajti ta nas vodi v idolatrijo, malikovalstvo.
Vsak med nami ima svoje skrite malike. Pot, ki vodi bliže k Božjemu kraljestvu, pa pomeni tudi to, da te skrite malike odkrijemo… skriti so v naši osebnosti, v našem načinu življenja. Ti skriti maliki povzročajo, da nismo zvesti v ljubezni… Pot, da se ne bi oddaljili, da bi napredovali proti Božjemu kraljestvu, je pot zvestobe, ki je podobna zakonski ljubezni…
Kako ne bi bili zvesti tako veliki ljubezni? Treba je zaupati v Kristusa, ki je popolna zvestoba in ki nas zelo ljubi. Danes lahko prosimo Jezusa: 'Gospod, ti si zelo dober, nauči me te poti, da bi bil vsak dan manj oddaljen od Božjega kraljestva; da bi pregnal vse malike.' To je sicer težko, a se tega moramo lotiti!... Prosimo za to milost!« (Papež Frančišek med sv. mašo, 6. junija 2013)