»Cerkev ni oskrbovalno, kulturno ali politično združenje, ampak je živo telo, ki hodi in deluje v zgodovini. In to telo ima glavo, Jezusa, ki ga vodi, hrani in podpira. Če glavo ločimo od ostalega telesa, človek ne more preživeti. Ostati moramo povezani z Jezusom na vedno tesnejši način… Dragi bratje in sestre, ostanimo združeni z Jezusom, zaupajmo vanj, usmerimo naše življenje v skladu z njegovim evangelijem, hranimo se z vsakodnevno molitvijo, poslušanjem Božje besede, udeležbo pri zakramentih.
Da bi telo in telesni deli lahko živeli, morajo biti združeni… Edinost je vedno nad konflikti. Če se konflikti prav ne razrešijo, nas med seboj ločujejo in ločujejo nas od Boga. Konflikt nam sicer lahko pomaga rasti, a lahko nas tudi razdeli… Edinost je Jezusova pot. Edinost je nad konflikti, je dar, za katerega moramo prositi Gospoda, da nas osvobodi skušnjave ločitve, bojev med nami, egoizmov, opravljanj… Kako doseči edinost med kristjani, če je nismo zmožni med nami katoličani, v družini? ...
»Dragi bratje in sestre, prosimo Boga: Pomagaj nam, da bomo deli telesa Cerkve vedno tesno združeni s Kristusom; pomagaj nam, da ne bomo povzročali trpljenja telesu Cerkve z našimi konflikti, spori, egoizmi; pomagaj nam, da bomo živi deli, povezani drug z drugim z eno močjo, to je močjo ljubezni, ki jo Sveti Duh izliva v naša srca.« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 19. junija 2013)
»Ne moremo biti brezčutni do družin in do vseh naših bratov in sester beguncev. Poklicani smo, da jim pomagamo, se naučimo razumevanja in gostoljubnosti. Naj po vsem svetu ne manjkajo osebe in ustanove, ki bi jim pomagale: na njihovem obrazu je odtisnjeno Kristusovo obličje.« (Papež Frančišek na Trgu sv. Petra, 19. junija 2013)
Papež pozval, naj pomagamo beguncem in sprejmemo evangelij življenja
»Gospod govori o postu, molitvi in miloščini. To so trije stebri krščanskega usmiljenja, notranjega spreobrnjenja, ki jih Cerkev vsem nam priporoča v postnem času. Tudi na tej poti obstajajo hinavci, ki se šopirijo, ker se postijo, ker dajejo miloščino in molijo. Menim, da kadar hinavščina doseže to točko odnosa z Bogom, takrat smo zelo blizu grehu proti Svetemu Duhu. Te osebe ne poznajo lepote, ne poznajo ljubezni, ne poznajo resnice, so majhne in bedne… Hinavščino najdemo tudi v Cerkvi. Vsem nam povzroča veliko hudega. Vsak dan bi morali molili z besedami cestninarja iz nekega drugega evangeljskega odlomka, ki s ponižno preprostostjo moli: 'Usmili se me Gospod, ker sem grešnik.' Zavedati se moramo, da smo grešniki. In da so naši grehi konkretni in ne teoretični. Ta molitev nam bo pomagala hoditi po poti, ki je nasprotna hinavščini, skušnjavi, ki jo imamo vsi. Vsi pa imamo tudi milost, ki prihaja od Jezusa Kristusa: milost radosti, milost velikodušnosti, širokosrčnosti. Hinavec ne ve, kaj je radost, ne ve, kaj je širokosrčnost, ne ve, kaj je velikodušnost.« (Papež Frančišek med sv. mašo, 19. junija 2013)
Papež Frančišek pri jutranji maši: Ne bodite hinavci, ampak bodite velikodušni in širokosrčni
»Ljubezen do sovražnikov nas osiromaši. Naredi nas uboge, vendar na enak način, kot se je Jezus ponižal, ko je prišel k nam. To je torej pot, ki jo je prehodil Jezus. Bil je bogat, a je za nas postal ubog. Z odpuščanjem, z ljubeznijo do sovražnika, postanemo revnejši: ljubezen nas osiromaši. A to uboštvo je seme rodovitnosti in ljubezni do drugih. Tako kot je Jezusovo uboštvo postalo milost za zveličanje vseh nas in naše bogastvo… Naj nas Gospod nauči te težke modrosti, ki je hkrati tudi lepa, saj nas dela vse bolj podobne Očetu, ki daje, da sonce vzhaja nad vsemi, dobrimi in hudobnimi. Dela pa nas tudi vse bolj podobne Sinu Jezusu, ki je postal ubog, da bi nas obogatil s svojim uboštvom. (Papež Frančišek med sv. mašo, 18. junija 2013)
Papež Frančišek danes zjutraj: Če ljubimo svoje sovražnike, smo vse bolj podobni Očetu in Sinu
Papež pri jutranji maši: Jezus je za kristjana 'vse'