»Ni lahko graditi dialog z drugimi, predvsem če nas ločuje zamera. A kristjan vedno išče pot poslušanja in sprave, s ponižnostjo in krotkostjo, kajti to je tisto, kar nas je učil Jezus.
'Zlomim se, a se ne uklonim', pravi neka ljudska modrost. 'Uklonim se, čeprav se ne zlomim', pa pravi krščanska modrost. To sta dva načina, kako pristopiti k življenju. Prvi: s trdoto, ki z lahkoto dviga zidove nekomuniciranja med osebami, vse do izrojenosti v sovraštvo. In drugi: postavljati mostove razumevanja, tudi po sporu, prepiru, in to v skladu z iskanjem in prakticiranjem ponižnosti.
Današnje berilo govori o sporu med kraljem Savlom in Davidom. Davidu se ponudi priložnost, da bi lahko ubil Savla, a izbere drugo pot: pot zbližanja, razjasnitve situacije, pojasnitve. To je pot dialoga, da bi ustvarili mir. Za pogovor je potrebna krotkost. Nujno je tudi pomisliti, da ima druga oseba nekaj več od mene. Tako je razmišljal tudi David, ko je za Savla rekel: 'On je maziljenec Gospodov, pomembnejši je od mene.' Da bi lahko vzpostavili dialog je treba 'postati vse vsem'. Potrebni so torej ponižnost, krotkost in 'postati vse za vse'. Obenem pa je treba spregledati tudi mnoge žalitve. Mir se namreč vzpostavlja s ponižnostjo, ponižanjem in prizadevanjem, da v drugem vedno vidimo Božjo podobo.
Dialogirati je težko. A slabše od tega, da poskušamo zgraditi most do nasprotnika, je dopustiti, da se v srcu povečuje zamera do vseh. Na ta način bomo ostali izolirani v grenki mlaki lastne mržnje. Kristjan pa ima za vzor Davida, ki premaga sovraštvo z dejanjem ponižnosti. Ponižati se in vedno graditi mostove, vedno, vedno. To pomeni biti kristjan. Ni lahko. Jezusu je to uspelo: ponižal se je do konca in nam pokazal pot. Pomembno je, da ne mine preveč časa: ko pride do problema, se je treba takoj, ko je mogoče, približati dialogu, kajti čas povzroča rast zidu, kakor raste plevel, ki preprečuje rast pšenici. In ko zidovi zrastejo, je sprava zelo težka.
Ni problem, če včasih letijo krožniki v družini, skupnostih. Pomembno je, da se čim prej išče mir z besedo ali gesto. Raje most kot zid, kot tisti, ki je mnogo let delil Berlin. Kajti tudi v našem srcu lahko nastane Berlinski zid do drugih. Bojim se teh zidov; teh zidov, ki rastejo vsak dan in širijo zamero in sovraštvo. Pomislimo na mladega Davida. Lahko bi se maščeval, lahko bi ubil kralja, a je izbral pot dialoga s ponižnostjo, krotkostjo in milino. Danes lahko prosimo sv. Frančiška Saleškega, doktorja krotkosti, naj nam vsem podeli milost, da bi gradili z drugimi mostove in nikoli zidov.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 24.1.2014)
Papež Frančišek pri jutranji pridigi: Z drugimi graditi mostove in ne zidov
»Od sodnika se zahteva človeška zrelost, ki se izraža v jasnosti sodbe in v ločenosti od osebnih pogledov… Poleg tega sodnika pri njegovem delovanju vodi namen, da varuje resnico, v spoštovanju zakonov, ne da bi opustil tenkočutnost in človeškost, lastni pastirju duš…
Od sodnika se zahteva ne le preizkušene kompetentnosti, temveč tudi izvirnega duha služenja. Je služabnik pravice, poklican obravnavati in soditi položaj vernikov, ki se z zaupanjem obrnejo nanj, posnemajoč dobrega pastirja, ki se zavzame za ranjeno ovčico. Spodbuja ga pastoralna ljubezen, ki jo je v srca izlil Bog po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Ljubezen je 'vez popolnosti'…
Vaše poslanstvo, živeto v veselju in vedrini, ki izvirata iz delovanja tam, kamor nas je postavil Gospod, je posebno služenje Bogu Ljubezni, ki je blizu vsaki osebi. V svojem bistvu ste pastirji. Medtem ko opravljate sodniško delo, ne pozabite, da ste pastirji! Za vsakim postopkom, vsakim stališčem, vsakim primerom, so osebe, ki pričakujejo pravico.« (Papež Frančišek cerkvenim sodnikom, v Vatikanu, 24.1.2014)