Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Izgubili smo občutek za greh

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 11 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Kadar se med ljudmi izgubi navzočnost Boga, se izgubi občutek za greh. Tako se lahko zgodi, da morajo drugi plačati ceno naše krščanske povprečnosti. Prosimo Boga za milost, da se navzočnost njegovega kraljestva v nas samih ne zmanjša.

 

Težak greh, kot je na primer prešuštvo, prekvalificiran v 'problem, ki ga je potrebno razrešiti' - to je bila izbira kralja Davida, o kateri smo slišali v današnjem berilu. To je ogledalo, pred katerega je postavljena vest vsakega kristjana. Davidu se je zahotelo Betsabeje, žene Urija, katerega je postavil spredaj v najhujši boj ter s tem povzročil njegovo smrt oziroma dejansko izvršil umor. A vendar ga ne prešuštvo ne umor nista preveč vznemirila. David se je znašel pred hudim grehom, a ga sam ni občutil kot greh. Ni mu prišlo na misel, da bi prosil za odpuščanje. Pač pa mu je prišlo na misel vprašanje: 'Kako naj to razrešim?'

 

Vsem nam se lahko to zgodi. Vsi smo grešniki in vsi smo skušani. Skušnjava je naš vsakdanji kruh. Če nekdo med nami pravi, da ni nikoli imel skušnjav, je ali kerubin ali pa je nekoliko prismuknjen.  Boj v življenju je normalen, hudič nikoli ne miruje, hoče svojo zmago. Toda največji problem, ki ga vidimo v današnjem svetopisemskem odlomku, nista toliko skušnjava in greh proti deveti Božji zapovedi, temveč način, kako David deluje. Ne govori o grehu, ampak govori o problemu, ki ga mora razrešiti. Kadar se izgubi Božje kraljestvo, kadar se Božje kraljestvo zmanjša, takrat je eno izmed znamenj to, da izgubimo občutek za greh.

 

Vsak dan, ko molimo Očenaš, Boga prosimo: 'Pridi Tvoje kraljestvo.' To pomeni: Naj napreduje Tvoje kraljestvo. Ko pa se izgubi občutek za greh, se izgubi tudi občutek za Božje kraljestvo. Njegovo mesto zasede nekakšen super mogočen antropološki pogled, tisti, zaradi katerega jaz zmorem vse. Moč človeka nadomesti Božjo slavo. Zato je potrebno vsak dan moliti k Bogu, naj pride Njegovo kraljestvo, naj napreduje Njegovo kraljestvo. Kajti zveličanje ne bo prišlo iz naše premetenosti, iz naše prekanjenosti, iz naše bistroumnosti pri sklepanju poslov. Zveličanje bo prišlo iz Božje milosti in iz našega vsakodnevnega urjenja te milosti v krščanskem življenju. Največji greh danes torej je, da so ljudje izgubili občutek za greh.

 

Pomislimo še na Urija, moža, ki je bil nedolžen, a ga je njegov kralj poslal v smrt. Urija je tako postal simbol vseh žrtev naše skrite nadutosti. Ob pogledu na vse krivice, na človeško nadutost in ob nevarnosti, da bi tudi sam izgubil občutek za greh, mi pomaga misel na mnoge Urije v zgodovini, na Urije, ki tudi danes trpijo zaradi naše krščanske povprečnosti. To so namreč tisti, ki plačajo račun za pojedino kristjanov, ki se počutijo gotove. To so mučenci naših nepriznanih grehov.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 31.1.2014)

 

 

 

 

Papeževa jutranja homilija: Največji greh danes je, da so ljudje izgubili občutek za greh

 

 

 

»Ko vera sije v svoji preprostosti in izvirni čistosti, tudi cerkvena stvarnost postane kraj, kjer se Božje življenje izrazi v vsem svojem čaru in rodi sadove. Vera Jezusa Kristusa na stežaj odpira srca za Boga, odpira prostore človeškega bivanja za resnico, za dobro in za lepoto, ki prihajajo od Njega...

 

Od vsega začetka Cerkve obstaja skušnjava, da bi nauk razumeli v ideološkem smislu ali ga omejili na skupek abstraktnih in okostenelih teorij. Nauk ima en sam cilj: služiti življenju Božjega ljudstva; naši veri pa želi zagotoviti nedvoumen temelj…

 

Cerkev je namreč kraj občestva na vseh ravneh in vsi smo poklicani, da gojimo in pospešujemo občestvo, vsak v skladu s svojo odgovornostjo, ki mu jo je dodelil Gospod. Prepričan sem, da kolikor bolj bo kolegialnost dejanska poteza našega dela, toliko bolj bo pred svetom žarela luč naše vere. V celotnem vašem služenju lahko ohranjate globok občutek veselja, veselja vere, ki ima svoj neizčrpen vir v Gospodu Jezusu. Milost, da smo njegovi učenci, da sodelujemo v evangelizacijskem poslanstvu Cerkve, nas napolnjuje s svetim veseljem.« (Papež Frančišek Kongregaciji za nauk vere, v Vatikanu, 31.1.2014)

 

 

 

Papež Frančišek Kongregaciji za nauk vere:Zaščititi pravice Božjega ljudstva, da prejema vero v njeni čistosti in celovitosti

 

 

 

 

Papež avstrijskim škofom govoril o družini:Tu se odpira novo misijonarsko področje za Cerkev