»Tam spodaj vidim napisano: Srečno pot! Hvala! Hvala! Prosim vas, da me z molitvijo duhovno spremljate med potovanjem, ki ga začenjam jutri. Kot veste grem v Rio de Janeiro v Brazilijo za 28. SDM. Tam bo veliko mladih z vseh koncev sveta. Mislim, da ga lahko poimenujemo Teden mladosti..., da tako: Teden mladosti. Najpomembnejši na tem tednu bodo mladi. Torej vsi tisti, ki prihajajo v Rio in hočejo slišati Jezusov glas, poslušati Jezusa: 'Gospod, kaj moram narediti iz svojega življenja? Katera pot je zame?... Tudi vi mladi, ki ste na trgu, postavite Gospodu isto vprašanje: ''Gospod Jezus, kaj moram narediti iz svojega življenja? Katera pot je zame?' Izročimo v priprošnjo Blaženi Devici Mariji, tako ljubljeni in čaščeni v Braziliji, ti vprašanji: tisto, ki si ga bodo postavili mladi tam in to, ki si ga boste vi danes. Naj nam Marija pomaga na tej novi etapi romanja…
Današnji odlomek je o Marti in Mariji. Kdo sta ti dve ženi? Marta in Marija sta Lazarjevi sestri, Gospodovi sorodnici in njegovi zvesti učenki, ki prebivata v Betaniji. Sveti Luka to takole opisuje: Marija je ob Gospodovih nogah poslušala 'njegovo besedo', medtem ko je imela Marta dosti opravka s strežbo (prim. Lk 10, 39-40). Obe sta sprejeli Gospoda, ki je šel mimo, a vsaka na drugačen način. Marija je sedla k Jezusovim nogam in ga poslušala, medtem ko je Marto popolnoma prevzela priprava, da se je vsa obremenjena obrnila na Jezusa: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Jezus pa jo blago pograja: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno.« (Lk 10, 40-41).
Kaj želi reči Jezus s tem? Kaj je tisto le eno, ki je potrebno? Najprej je potrebno razumeti, da ne gre za nasprotje dveh drž, to je poslušanja Gospodove besede - kontemplacije in konkretnega služenja bližnjemu. To nista nasprotujoči si drži, temveč sta dva vidika, oba bistvena za naše krščansko življenje. Vidika, ki ju ne smemo nikoli ločiti, ampak živeti v globoki povezanosti in skladnosti. Zakaj je bila torej Marta, čeprav blago, pa vendar pograjana. Zato, ker je imela za bistveno samo to, kar je počela, preveč jo je prevzelo in zaposlilo to, kar mora 'storiti'. Pri kristjanu dela služenja in dejavne ljubezni niso nikoli ločena od glavnega vira našega delovanja, torej od poslušanja Gospodove Besede, 'biti' kot Marija, v drži učenca ob Jezusovih nogah. Zaradi tega je bila Marta pograjana.
Tudi v našem krščanskem življenju, dragi bratje in sestre, sta molitev in delovanje globoko povezana. Molitev, ki ne vodi h konkretnemu dejanju do revnega, bolnega, pomoči potrebnega brata, brata, ki je v težavah, je nerodovitna ter nepopolna. Prav tako pa tudi v cerkvenem delovanju, če je pozornost usmerjena le na 'delati' in je težišče na stvareh, opravilih, strukturah in se pozabi na Kristusa, kot središče vsega ter ni časa za pogovor z njim v molitvi, obstaja veliko tveganje, da služimo samim sebi in ne Bogu, ki je navzoč v pomoči potrebnem bratu.« (Papež Frančišek pri molitvi Angelovega čaščenja, 21. julija 2013)