»Jezik pokvarjenosti je hinavščina. Jezus je svojim učencem dejal, naj bo njihov govor 'da, da' in 'ne, ne'. Hinavščina ni jezik resnice, kajti resnica je vedno povezana z ljubeznijo. Resnice brez ljubezni ni. Pravzaprav je ljubezen prva resnica. Farizeji in herodovci so torej iskali resnico, ki bi bila sužnja njihovih lastnih interesov… Njihov jezik, ki se sicer zdi prepričljiv, vodi v zablodo in laž. Iste osebe, ki se v tistem trenutku Jezusu približajo s tem ljubeznivim jezikom, ga bodo na veliki četrtek prišle iskat v Getsemani ter ga bodo dan zatem odpeljale k Pilatu.

Krotkost, ki jo Jezus želi od nas, nima nič opraviti s tem prilizovanjem in posladkanim načinom govorjenja. Krotkost je preprosta; pomeni biti kot otrok. In otrok ni hinavec, kajti ni pokvarjen… Nam je všeč, če o nas govorijo dobre stvari. To pa vedo tudi pokvarjenci, zato nas poskušajo s takim govorjenjem oslabiti. Dobro premislimo, kateri je naš jezik? Govorimo v resnici, z ljubeznijo, ali raje govorimo tisti družbeni jezik, s katerim se pokažemo dobro vzgojene in tudi govorimo lepe stvari, ki pa jih ne čutimo? Naše govorjenje mora biti evangeljsko. Prosimo torej Gospoda, da bi bilo naše govorjenje govorjenje preprostih, govorjenje otrok, govorjenje Božjih otrok, govorjenje v resnici iz ljubezni.« (Papež Frančišek, 4. junija 2013)

Papež pri jutranji maši: Hinavščina je jezik pokvarjencev

»O grešnikih ni treba dosti govoriti, kajti to smo mi vsi. Pokvarjenci zelo škodujejo Cerkvi, kajti častijo same sebe. Svetniki pa za Cerkev naredijo mnogo dobrega, so luč Cerkve… Grešnike poznamo od znotraj, saj smo mi vsi grešniki. In če se kdo med nami ne čuti grešnika, naj gre k duhovnemu zdravniku, kajti nekaj ne gre prav. Evangeljska prilika pa nam govori o nekem drugem liku, govori o tistih, ki si želijo prisvojiti vinograd in so izgubili odnos z Gospodarjem vinograda… To so pokvarjenci. Bili so grešniki kot vsi mi, a so naredili korak naprej, kot da bi se utrdili v grehu: več ne potrebujejo Boga… V krščanskih skupnostih, pokvarjenci mislijo samo na svojo skupino, v resnici pa so sami sebi dovolj. Prvi je bil Juda Iškarjot, ki je od skopega grešnika prišel do korupcije. Nevarna je pot avtonomije. Pokvarjenci so veliki pozabljivci. Pozabili so na tisto ljubezen, s katero je Gospod naredil vinograd, naredil ga je zanje. Pretrgali so odnos s to ljubeznijo. Postali so častilci samih sebe.Pokvarjenci delajo mnogo hudega v krščanskih skupnostih.

Svetniki so tisti, ki vinograd vzamejo v najem; vedo, kaj jih čaka, kaj morajo delati in izpolnjujejo svojo dolžnost. Svetniki – tisti, ki ubogajo Gospoda, ki častijo Gospoda, ki niso izgubili spomina na ljubezen, s katero je Gospod naredil vinograd. To so svetniki v Cerkvi… O pokvarjencih apostol Janez piše, da so antikrist, da so med nami, a niso od nas. O svetnikih pa Božja beseda govori kot o svetlobi, so tisti, ki bodo pred Božjim prestolom v čaščenju. Prosimo danes Gospoda za milost, da bi se čutili kot grešniki, ampak zares kot grešniki; ne kot grešniki na splošno, ampak da bi se čutili grešnike za to in to in to konkretno stvar, s konkretnostjo greha. Milost, da ne bi postali pokvarjenci: grešniki ja, pokvarjenci ne. Milost, da bi hodili po poti svetosti.« (Papež Frančišek, 3. junija 2013)

Papež med jutranjo mašo govoril o grešnikih, pokvarjencih in svetnikih

»Vojna je samomor človeštva, kajti ubije srce, ubije ljubezen… Vojna izhaja iz sovraštva, zavisti, želje po oblasti. Tudi v zgodovini smo lahko večkrat videli, kako so zemeljski velikaši lokalne probleme ali ekonomske krize poskušali rešiti z vojno. Zakaj je tako? Ker je zanje denar pomembnejši od oseb! Vojna pa je prav to: je dejanje vere v denar, v malike sovraštva, ki vodijo k uboju brata in k uboju ljubezni… Tudi danes lahko slišimo ta glas Boga, Očeta, ki joče zaradi naše norosti, in ki nas sprašuje, kje so naši bratje… 'Obrni se k nam, Gospod, in se nas usmili, ker smo žalostni in izmučeni. Poglej na našo bedo in naše bolečine ter odpusti vse naše grehe.' Za vojno vedno najdemo greh: greh malikovanja, greh izkoriščanja ljudi in njihovega žrtvovanja na oltarju oblasti.« (Papež Frančišek, 2. junija 2013)

Papež Frančišek: Bog joče zaradi norosti vojne, ki je samomor človeštva