Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Resnica je vedno konkretna

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 52 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Molimo za Evropo

»Danes je sv. Katarina Sienska, cerkvena učiteljica in zavetnica Evrope. Molimo za Evropo, za enotnost Evrope, za enotnost Evropske unije, da bi vsi skupaj lahko šli naprej kot bratje.«

 

 

 

Homilija: Resnica je vedno konkretna

»V prvem pismu sv. Janeza apostola imamo veliko nasprotij: med lučjo in temo, med lažjo in resnico, med grehom in nedolžnostjo. A apostol nenehno poziva h konkretnosti, k resnici, in nam pravi, da ne moremo biti v občestvu z Jezusom in hoditi v temi, kajti On je luč. Ali ena stvar ali druga. Sivina je najslabša. Kajti sivina ti daje gotovost, da hodiš v luči, saj nisi v temi, in to te pomirja. Sivina je zelo izdajalska. Ali eno ali drugo.

 

Apostol gre še naprej. 'Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice.' Kajti vsi imamo grehe, vsi smo grešniki. In tukaj je nekaj, kar nas lahko prevara. Reči 'vsi smo grešniki', kakor bi rekli 'dober dan', kot nekaj običajnega, nekaj družbenega – in ne imeti dejanske zavesti o grehu. Ne. Grešnik sem zaradi tega, tega, tega. Konkretnost! Konkretnost resnice. Resnica je vedno konkretna. Laži so eterične, so kakor zrak, ne moreš jih prijeti. Resnica je konkretna. Ne moreš se iti spovedat svojih grehov na abstrakten način: 'Ja, jaz ... ja, enkrat sem izgubil potrpljenje, drugič ...' Abstraktne stvari. Sem grešnik. Konkretnost je tisto, zaradi česar se čutim zares grešnik in ne grešnik nekje v zraku.

 

Jezus pravi v evangeliju: 'Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem.' Konkretnost otrok. Lepo je poslušati otroke, ko pridejo k spovedi. Ne govorijo čudnih stvari, nekje v zraku. Povejo konkretne stvari. Včasih celo preveč konkretne, saj imajo tisto preprostost, ki jo Bog daje otrokom. Vedno se spomnim enega dečka, ki mi je prišel povedat, da je žalosten, ker se je prepiral s teto. A potem je nadaljeval. Rekel sem mu: 'Pa kaj si naredil?' 'Eh, bil sem doma in sem hotel iti igrati nogomet…, in teta, mame ni bilo, pravi: 'Ne, ne moreš iti ven, najprej moraš narediti nalogo.' In beseda gor beseda dol. In na koncu sem jo poslal v 'tisto deželo'.' Bil je otrok z veliko 'geografsko kulturo' :). Povedal mi je tudi ime dežele, kamor je poslal teto. Takšni so: preprosti, konkretni.

 

Tudi mi moramo biti preprosti, konkretni. Konkretnost te vodi v ponižnost, kajti ponižnost je konkretna. 'Vsi smo grešniki', je abstraktno. Ne. 'Jaz sem grešnik zaradi tega, tega in tega.' In to me vodi do sramu, ko gledam Jezusa. 'Odpusti mi!' Prava drža grešnika. 'Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice.' En način, kako reči, da smo brez greha, je ta abstraktna drža: 'Ja, grešniki smo, ja, enkrat sem izgubil potrpljenje ...' A vse v zraku. Ne zavem se realnosti svojih grehov. 'Pa saj veste, da vsi, vsi počnemo te stvari…'

 

'Žal mi je! Žal mi je ... boli me, ne želim več tega početi, ne želim več tega govoriti, ne želim več tega misliti.' Pomembno je, da v sebi poimenujemo svoje grehe. Konkretnost. Kajti če jih ohranjamo v zraku, bomo končali v temi. Bodimo kakor otroci, ki povejo to, kar čutijo, kar mislijo. Niso se še naučili umetnosti govorjenja o 'lepo zavitih' stvareh, ki se jih razume, a se jih ne pove. To je 'umetnost' odraslih, kar pa nam pogostokrat ne dene dobro.

 

Včeraj se prejel pismo enega fanta iz Caravaggia. Ime mu je Andrej. In mi je pripovedoval o svojih stvareh. Pisma otrok so prelepa zaradi konkretnosti. In mi je povedal, da je po televiziji gledal mašo ter da me mora opomniti zaradi ene stvari: da pravim »izrazite si mir«. 'Ti ne smeš tega reči, saj se zaradi pandemije ne smemo dotikati.' On ne vidi, da se vi samo z glavo priklonite in se ne dotikate. Svoboda otroka, da pove stvari, kot so.

 

Tudi mi z Gospodom – imejmo svobodo povedati stvari, kot so. 'Gospod, sem v grehu, pomagaj mi.' Kakor Peter po prvem čudežnem ribolovu: 'Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!' Imeti to modrost konkretnosti. Kajti hudič hoče, da živimo v mlačnosti, mlačni, v sivini: ne dobri ne slabi, ne belo ne črno – sivo. Življenje, ki Gospodu ni všeč. Gospodu niso všeč mlačneži. Konkretnost. Da ne bi bili lažnivci.

 

Če se spovemo svojih grehov, je On tako zvest in pravičen, da nam odpusti. Odpusti nam, ko smo konkretni. Tako zelo preprosto je duhovno življenje, zelo preprosto. A mi ga zakompliciramo s vsemi možnimi niansami in na koncu nikoli nikamor ne pridemo.

 

Prosimo Gospoda za milost preprostosti. Naj nam On da to milost, ki jo daje preprostim, otrokom, ki povejo, kar čutijo, ki ne skrivajo, kar čutijo. Četudi gre za napačno stvar, povejo jo. Tudi Njemu, povedati stvari kot so – transparentnost. In ne živeti življenja, ki ni ne eno ne drugo. Prosimo za milost svobode, da povemo stvari, in tudi milost, da dobro vemo, kdo smo pred Bogom.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 29.4.2020)

 

Sveti oče med jutranjo mašo molil za Evropo