Molimo za umetnike

»Danes molimo za umetnike, ki imajo zelo veliko sposobnost ustvarjalnosti in nam po lepoti kažejo pot, ki ji naj sledimo. Naj Gospod vsem podeli milost ustvarjalnosti v tem trenutku.«

Homilija: Spominjaj se prvega srečanja z Jezusom

»Ljudje, ki so ves dan poslušali Jezusa in zatem prejeli milost pomnožitve kruha ter so videli Jezusovo moč, so ga hoteli narediti za kralja. Najprej so hodili k Jezusu, da bi poslušali besedo in tudi da bi prosili za ozdravitev bolnikov. Ves dan so ostali tam, da bi poslušali Jezusa, ne da bi se dolgočasili, ne da bi se utrudili ... ja, bili so utrujeni, vendar srečni. A ko so videli, da jim je Jezus dal jesti, kar niso pričakovali, so pomislili: 'Ta bi nam bil dober voditelj, zagotovo nas bo lahko osvobodil izpod rimske oblasti in vodil deželo k napredku.' In so se navdušili, da bi ga naredili za kralja. Njihov namen se je spremenil, saj so videli in pomislili: 'Dobro ... saj je človek, ki je naredila ta čudež, ki daje jesti ljudstvu, lahko tudi dober voditelj.' A v tem trenutku so pozabili navdušenje, ki ga je Jezusova beseda ustvarjala v njihovih srcih.

Jezus se jim je umaknil in šel molit. Vidimo tiste ljudi, ki so ostali tam in naslednji dan iskali Jezusa. 'Mora biti tukaj', so govorili. Videli so namreč, da ni šel v čoln z drugimi. En čoln je namreč ostal tam. Vendar pa niso vedeli, da je Jezus prišel do ostalih tako, da je hodil po vodi. Odločili so se, da gredo na drugi konec Tiberijskega morja in so ga tam iskali. In ko so ga našli, je bilo prvo, kar so mu rekli: 'Učenik, kdaj si semkaj prišel?' Kakor da bi rekli: 'Ne razumemo, to se nam zdi čudno.'

Jezus pa jih vrne nazaj k prvemu razpoloženju, ki so ga imeli pred pomnožitvijo kruha, ko so poslušali Božjo besedo. 'Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže – kakor na začetku, znamenja besed, ki so jih navduševala, znamenja ozdravitve – ne ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli od hlebov in se nasitili.' Jezus jim razkrije njihove namene in jim pravi: 'Tako je, spremenili ste svojo držo.' Oni pa, namesto da bi se opravičevali, 'Ne, Gospod, ne', so to sprejeli ponižno. Jezus je nadaljeval: 'Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč s svojim pečatom zaznamoval Oče, Bog.' Oni dobri so rekli: 'Kaj naj delamo, da bomo izvrševali Božja dela?' 'Verujte v Božjega Sina.' To je primer, ko Jezus popravi držo ljudi, množice, kajti na polovici poti se je nekoliko oddaljila od prvega trenutka, od prve duhovne tolažbe in je zgrešila pot, saj ta ni bila prava, bila je bolj posvetna kot evangeljska pot.

To nam daje misliti, kolikokrat v življenju začnemo neko pot hoje za Jezusom, z vrednotami evangelija, a na pol poti dobimo neko drugo idejo, vidimo kakšno znamenje in se oddaljimo in se prilagodimo neki stvari, ki jo bolj časna, bolj materialna, bolj posvetna. In izgubimo spomin na tisto prvo navdušenje, ki smo ga imeli, ko smo poslušali Jezusa govoriti. Gospod nas vedno vrača k prvemu srečanju, k prvemu trenutku, ko nas je pogledal, ko nam je govoril in v nas ustvaril voljo, da bi mu sledili. To je milost, za katero je treba prositi Gospoda, kajti v življenju bomo vedno imeli skušnjavo, da bi se oddaljili, ker vidimo neko drugo stvar. 'Tisto bo v redu, tisto je dobra ideja ...' Oddaljimo se. Prosimo za milost, da se vedno vrnemo k prvemu klicu, k prvemu trenutku. Ne pozabiti, ne pozabiti svoje zgodovine, ko me je Jezus pogledal z ljubeznijo in mi je rekel: 'To je tvoja pot.' Ko mi je Jezus preko mnogih ljudi dal razumeti, katera je pot evangelija in katere so ostale poti, bolj posvetne, z drugimi vrednotami. Vrniti se k prvemu srečanju!

Vedno se me je dotaknilo, da med drugim Jezus v jutru vstajenja naroči: 'Pojdite k mojim učencem in jim povejte, naj gredo v Galilejo, tam me bodo našli.' Galileja je kraj prvega srečanja. Tam so srečali Jezusa. Vsak ima v sebi svojo Galilejo, prvi trenutek, ko se nam je Jezus približal in nam rekel 'Hodi za menoj.' V življenju se zgodi to, kar se je zgodilo tem ljudem, dobrim ljudem, saj mu zatem pravijo: 'Kaj moramo storiti?' Takoj so ga ubogali. Zgodi se torej, da se oddaljimo in iščemo druge vrednote, druge hermenevtike, druge stvari. In izgubimo svežino prvega klica. Tudi avtor pisma Hebrejcem nas vrača k temu: 'Spominjajte se prvih dni.' Spomin, spomin na prvo srečanje, spomin na mojo Galilejo, ko me je Gospod pogledal z ljubeznijo in mi rekel: 'Hodi za menoj'.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.4.2020)

Papež molil za umetnike in povabil k spominjanju prvega srečanja z Jezusom