Srce Jezusovo

Kristus s prebodenim Srcem in razpetimi rokami. Podoba za vse čase: Razodela se je božja ljubezen. Naš Bog je Bog ljubezni. Za nas vse. Zame. Razdaja se, toda nikomur se ne vsiljuje. Tu ne gre za pravico, gre za ljubezen. Ljubezen za vse ljudi! A njegovi ga niso sprejeli. V tem je patina te pobožnosti, ki je kdaj pa kdaj morda zdrknila v sentimentalizem. Kaj more biti hujšega kot odkloniti ljubezen, iti mimo nje. Jaz naj bi namesto vseh tistih, ki so jo zavrgli, katerim se razdaja zaman, odgovarjal s spravno ljubeznijo. Zadoščevanje iz ljubezni. Drugačno ni možno. Tu ni nič omlednega, nič ponarejenega, pa tudi nič takega, kar bi mogli imenovati »iznajdbo pobožnosti«. Ta pobožnost se je v bistvu začela na Kalvariji. Vojak je s sulico prebodel njegovo stran. In gledali so vanj, ki so ga prebodli. Kako prav, da se evharistični teden konča s praznikom Gospodovega Srca. Evharistično Srce ni relikvija, je živi Kristus. Gospod, ne prosim, da razumem. Prosim, da ljubim!