Rodovnik Jezusa Kristusa

Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina.

Abrahamu se je rodil Izak, Izaku se je rodil Jakob, Jakobu se je rodil Juda in njegovi bratje. Judu je Tamara rodila Pereca in Zeraha. Perecu se je rodil Hecrón, Hecrónu se je rodil Ram, Ramu se je rodil Aminadáb, Aminadábu se je rodil Nahšón, Nahšónu se je rodil Salmón, Salmónu je Rahába rodila Boaza, Boazu je Ruta rodila Obéda. Obédu se je rodil Jese. Jeseju se je rodil David, kralj.

Davidu je Urijájeva žena rodila Salomona. Salomonu se je rodil Roboám, Roboámu se je rodil Abíja, Abíju se je rodil Asá, Asáju se je rodil Józafat, Józafatu se je rodil Jorám, Jorámu se je rodil Uzíja, Uzíju se je rodil Jotám, Jotámu se je rodil Aház, Aházu se je rodil Ezekíja, Ezekíju se je rodil Manáse, Manáseju se je rodil Amos, Amosu se je rodil Jošíja, Jošíju pa so se rodili Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi v Babilon.

Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu se je rodil Zerubabél, Zerubabélu se je rodil Abihúd, Abihúdu se je rodil Eljakím, Eljakímu se je rodil Azór, Azórju se je rodil Cadók, Cadóku se je rodil Ahím, Ahímu se je rodil Eliúd, Eliúdu se je rodil Eleazar, Eleazarju se je rodil Matán, Matánu se je rodil Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.

Vseh rodov je torej: od Abrahama do Davida štirinajst rodov, od Davida do preselitve v Babilon štirinajst rodov, od preselitve v Babilon do Kristusa štirinajst rodov.

Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha.

Bog in vera sta konkretna

Vikend pred četrto adventno nedeljo smo imeli duhovne vaje za prostovoljce našega društva prostovoljcev VZD. Na njih smo se ustavili ob misli, ki jo je papež izrekel v Čenstohovi na svojem letošnjem obisku na Poljskem in sicer, da Bog med nas prihaja majhen, blizu in konkreten.

Ob evangeliju današnje nedelje sem se vrsto let spraševal, čemu vsa ta imena. Ob misli, da je Bog konkreten, pa je to naštevanje zelo smiselno. Bog se tako poniža, da se z nami poistoveti celo v tem, da ima svojo človeško zgodovino, svoj rodovnik. Kako konkretna je njegova ljubezen! Ne gre za neke visokoleteče obljube, ampak za obljubo, dano prerokom, ki jo zelo konkretno uresniči

.

Če se ustavimo ob celotni božični zgodbi, ki so nam jo otroci zaigrali, kaj bi rekli o njej: Ali je konkretna ali ne? Odrasli moramo priznati, da doživljamo vse dokaj abstraktno, v mislih in v daljavi, ne dovolj oprijemljivo. Za otroke je božična zgodba čista konkretnost. Kaj je dejansko res?

Ali je bila Marijina drža konkretna ali je zasanjano čakala na namige od zgoraj? Poglejmo. Marija se je očitno čisto zares odločila, da se zaroči z Jožefom. Ni čakala. Odločila se je in to tudi storila. V tej konkretni odločitvi, jo je presenetil nenavaden obisk angela. Tudi v pogovoru z njim Marija ne sanja in ne plava v oblakih. Angelu zastavi čisto konkretno vprašanje: Kako se bo to zgodilo, ker je še le zaročena? In angel ji da konkreten odgovor: Sveti Duh bo prišel nadte in boš spočela.

Bog torej prihaja med nas vedno zelo konkretno in od nas zahteva konkretne odgovore. Pristna vera, ni vera praznih besed, ampak tista, ki je po Bogu postala meso in ki se utelesi tudi v naših dejanjih.

Tudi pri Jožefu ni bilo nič drugače. Kaj je naredil on? Ko je izvedel, da je Marija noseča, se je odločil, da jo skrivaj odslovi. Bil je zelo konkreten, nikakor medel ali zasanjan. Ker je Jožef jasen in odgovoren v svojih mislih, ga tudi Bog more nagovoriti tako konkretno kot beremo. Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,20-21).

Ko se bližamo praznovanju božiča, pomislimo, ali tvegamo jasnost misli, besed in dejanj. Prepričan sem, da bo božič za vsakega od nas veliko lepši, če se ne bomo skrivali za lepim videzom, ampak si bomo prizadevali za iskrenost. Začnimo v odnosu do sebe in si priznavajmo, kje resnično smo. Bog z resničnostjo o nas samih nima težav, saj nas pozna. Potrudimo se, da sebe v vsej konkretnosti prinesemo pred Boga v zakramentu spovedi. In ne nazadnje bodimo konkretni tudi v izražanju svojih želja in pričakovanj za praznike. Le v konkretnosti naše revščine in našega bogastva se lahko resnično srečamo in obdarimo. Naj nam Bog s svojim zgledom in milostjo pri tem pomaga in naj nas bodri Marijina priprošnja.