»'Bog je ženski na poseben način zaupal človeka' (Mulieris dignitatem, 30).
Z materinstvom je ženski zaupan človek
Janez Pavel II. je s tem mislil na materinstvo. Mnoge stvari se lahko spremenijo in so se spremenile v kulturni in družbeni evoluciji, a ostaja dejstvo, da je ženska tista, ki spočne, nosi v telesu in rodi človeške otroke. To ni le navaden biološki podatek, ampak dejstvo, ki vsebuje bogastvo pomenov tako za samo žensko in njen način obstajanja kot za njene odnose in način spoštovanja človeškega življenja in življenja na splošno. S tem, da je Bog žensko poklical v materinstvo, ji je na prav poseben način zaupal človeško bitje.
Ženska je posebej občutljiva za 'Božje reči'
A obstajata dve, vedno navzoči nevarnosti, dve skrajnosti, ki mrtvičita žensko in njeno poklicanost. Prva je težnja, da se materinstvo zvede na družbeno vlogo, na določeno nalogo, četudi morda plemenito. Ženska je z vsem njenim potencialom tako postavljena na stran, ne da bi se jo v polnosti ovrednotilo pri oblikovanju družbe. To velja tako za civilno kot cerkveno okolje. Kot reakcija na to prvo težnjo, obstaja še druga nevarnost, nasprotna prvi. Gre za spodbujanje neke vrste emancipacije, ki s tem, ko hoče zavzeti prostore, ki so si jih prilastili moški, zavrže ženskost z mnogimi njej lastnimi dragocenimi potezami. Ženska ima posebno občutljivost za 'Božje reči', predvsem da nam pomaga razumeti usmiljenje, nežnost in ljubezen Boga do nas. Všeč mi je, da je beseda 'Cerkev' ženskega spola in ne moškega. Cerkev je ženska, je mati, in to je nekaj lepega.
Vlogo ženske ovrednotiti tudi v Cerkvi
Apostolsko pismo Janeza Pavla II. O dostojanstvu žene (Mulieris dignitatem) nam ponuja globok premislek, ki ima trdno antropološko osnovo in je razsvetljen z razodetjem. Tukaj je treba začeti poglabljati in širiti to temo. Tudi v Cerkvi je pomembno, da se vprašamo: Kakšna je navzočnost ženske? Je lahko še bolj ovrednotena?« (Papež Frančišek udeležencem simpozija o poklicanosti in poslanstvu ženske v današnjem svetu, v Rimu, 12.10.2013)