Razdvojen si in utrujen. Ne moreš moliti.
Kaj ni prav ta razdvojenost najlepša molitev? Iz dna svoje biti kričiš k Bogu.
Kaj ni ves naš boj nenehno pred božjimi očmi?
Nad menoj je vsa božja stvarnost. Bog ni detektiv. Je Oče.
Naša krivda je morda v tem, da bi preveč radi le sami vse napravili. Le preveč bi radi Bogu dopovedali svoje »lepe misli«.
Sveti molk! Četudi boleči molk.
Prav vsak trenutek, prav v slehernem razpoloženju me more in me mora krepiti misel: On me gleda in me ljubi.








