»Kakšen mora biti Jezusov učenec? Kristjan mora biti poslan. Gospod pošilja svoje učence, prosi jih, naj nadaljujejo pot. To pomeni, da je kristjan Gospodov učenec, ki hodi. Ne moremo si predstavljati nepremičnega kristjana. Kristjan, ki je nepremičen, je bolan, v svoji krščanski identiteti ima neko bolezen. Kristjan je učenec zato, da hodi, da gre. Gospod ob slovesu pravi: 'Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij.' In to je prva drža, ki pripada krščanski identiteti: hoditi, četudi prihaja do težav, iti preko težav. Tako je storil tudi apostol Pavel v Antiohiji, ko sta z Barnabo naletela na težave z judovsko skupnostjo. Šla sta dalje in se obrnila k poganom. Jezus poziva, naj gremo na križišča in povabimo vse, dobre in hudobne.
Kristjan torej hodi in če naliti na težave, gre preko njih, in oznanja, da se je Božje kraljestvo približalo. Drugi vidik kristjanove identitete pa je, da mora kristjan vedno ostati jagnje. Kristjan je jagnje in to identiteto mora ohraniti. Gospod nas pošilja kot jagnjeta med volkove. Nekdo bi lahko predlagal, da se proti njim uporabi sila. Pomislimo na Davida: ko se je pripravljal na boj s Filistejcem, so ga hoteli opremiti z vso Savlovo bojno opremo, v kateri pa se ni mogel premikati. Ni bil on sam, ni bil ponižen in preprost David. Na koncu je David vzel svojo fračo in v boju zmagal. Kot jagnjeta … Ne postati volkovi … Kajti včasih nas skušnjava vodi v razmišljanje: Težko je, ti volkovi so zviti in jaz bom še bolj zvit od njih. Jagnje. Ne prismuknjenec, ampak jagnje. S krščansko prebrisanostjo, a vedno kot jagnje. Kajti če si ti jagnje, te bo Gospod branil. Če pa se čutiš močan kot volk, te ne bo branil in te bo pustil samega in volkovi te bodo živega požrli.
Tretji vidik identitete kristjana pa govori o njegovem stilu: to je veselje. Kristjani so osebe, ki se veselijo, ker poznajo Gospoda in prinašajo Gospoda. Kot kristjani, kot jagnjeta ne moremo hoditi brez veselja. Tudi sredi težav in problemov, tudi sredi lastnih napak in grehov obstaja vedno veselje Jezusa, ki vedno odpušča in pomaga. Evangelij torej morajo ponesti naprej jagnjeta, ki jih je poslal Gospod in ki hodijo z veseljem. Kristjani, ki se vedno pritožujejo in živijo v otožnosti, ne delajo nobene usluge ne Gospodu ne Cerkvi. To ni stil učenca. Sv. Avguštin je kristjane spodbujal: 'Pojdi, pojdi naprej, poj in hodi.' Z veseljem! To je namreč stil kristjana. Oznanjati evangelij z veseljem. In Gospod bo vse storil. Pretirana žalost in zagrenjenost vodita v življenje krščanstva brez Kristusa…« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 14.2.2014)
Papež Frančišek med jutranjo mašo o treh lastnostih kristjanove identitete: Hoja, jagnje, veselje
»Katoliška vzgoja je eden od najpomembnejših izzivov Cerkve, ki je danes zavzeta za uresničitev nove evangelizacije v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, ki se stalno spreminja… Zato je tudi »vsak vzgojitelj/učitelj poklican, da se spreminja, in to v smislu, da zna komunicirati z učenci…
Vzgajanje/poučevanje je dejanje ljubezni, je dati življenje. Ljubezen pa je zahtevna. Zahteva, da se uporabijo najboljši viri, da se prebudijo strasti in se skupaj z mladimi potrpežljivo poda na pot. Vzgojitelj/učitelj na katoliških šolah mora biti predvsem zelo kompetenten, kvalificiran in obenem bogat v človečnosti, sposoben biti med mladimi s pedagoškim stilom, da bi spodbujal njihovo človeško in duhovno rast. Mladi potrebujejo kvalitetno poučevanje skupaj z vrednotami, ne samo izrečenimi, ampak živetimi… Zato tudi sam vzgojitelj/učitelj potrebuje trajno formacijo.« (Papež Frančišek udeležencem plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo, v Vatikanu, 13.2.2014)