Tveganje.

Tega si ne upamo in tolikokrat prav zato ne storimo kaj dobrega, ki bi ga lahko storili.

Strah pred odločitvijo je znamenje nedozorelosti.

Škoda za mlade ljudi, kar prava tragika za stare. Nič ne bodo v življenju, ker ne upajo tvegati iz strahu, da ne bodo uspeli.

Pa naj gre za duhovniški poklic, redovniški, ali poklic očetovstva in materinstva. Povsod je treba odločitve in tveganja.

Kdor se vedno vrti le okoli svoje lastne osi, ni zmožen pogledati iz oči v oči problematiki življenja.

Odločitev in tveganje terjata odpoved.

Pri tem je najbolj odgovorno, da mora vse velike odločitve napraviti vsak sam. Lahko se posvetuje, včasih tudi mora, veliko mora moliti, a odločiti se mora sam.

Vsak sam je arhitekt svojega življenja.

Ob odločitvah je postavljena pred izpit zrelost in moč osebnosti.

In vsa vzgoja mora iti za tem, da mladi ljudje dozore v močne osebnosti, da na klic rečejo: da.