Ena sama beseda, pa je vzrok gorja. Ena sama beseda, pa je velik blagoslov. Kolike važnosti je, da imam v oblasti dar govora. Za skupno življenje in za skupinsko delo prvi pogoj.

Za prepir sta potrebna dva. Za sporazumevanje je dosti eden. Katoličan – surovina. Ta dva pojma ne sodita skupaj. Katoliška surovina je monstrum. Kratko: je surovina – a v njem je le malo katolištva. Kajti Kristus ni rekel: Blagor surovinam, – ampak: Blagor miroljubnim, krotkim. Samo ti dve besedi sta dovolj za razmišljanje. Kaj je z menoj? So moje besede izraz plemenitosti? Ustvarjam okoli sebe mir? Morda zbiram in prenašam govorice, ustvarjam razdor, nemir, prepir? – Če je to pisana beseda, je odgovornost toliko večja. Kje je danes časnikarska morala!

Nobenega opravičila ni zame: Saj drugi tudi tako delajo. Če drugi, žalostno. Jaz ne smem. Prav v tej točki je naša »morala« zmaličena. Kot da osma božja zapoved ne obstaja več.