Duhovniška služba je Gospodov zastonjski dar

»Duhovniška služba je dar Gospoda, ki nas je pogledal in nam rekel 'Hodi za menoj'. Šele nato je neko delo. In zagotovo ni neka funkcija ali zaposlitvena pogodba.

Ne zanemarjaj milosti, ki je v tebi

Vse, tudi sebe, povabim k premišljevanju o prvem pismu sv. Pavla Timoteju (glej 1 Tim 4,12-16). Osredotočil bi se na besedo 'dar', na duhovniško službo kot dar, ki se ga naj kontemplira, upoštevajoč pri tem Pavlov nasvet Timoteju: 'Ne zanemarjaj milosti, ki je v tebi.'

Ni neka delovna pogodba. 'Jaz moram delati.' 'Delati' je v drugem planu. Jaz moram prejeti dar in ga varovati kakor dar. In od tu izvira vse, iz kontemplacije daru. Ko to pozabimo, ko si prilastimo dar in ga spremenimo v funkcijo, se izgubi srce duhovniške službe, izgubi se pogled Jezusa, ki je pogledal vse nas in nam rekel 'Hodi za menoj'. Izgubi se zastonjskost.

V središču je zastonjskost daru

Iz tega pomanjkanja kontemplacije daru, duhovniške službe kot daru, izvirajo vsi odkloni, kar jih poznamo. Od najslabših, ki so grozni, do bolj vsakdanjih, zaradi katerih svojo duhovniško službo osredotočimo na nas same in ne na zastonjskost daru in na ljubezen do Njega, ki nam je dal ta dar, dar duhovniške službe.

Ta dar je bil dan 'na preroško besedo s polaganjem duhovniških rok', kar velja za škofe, a velja tudi za vse duhovnike. Pomembna je kontemplacije duhovniške službe kot daru in ne kot funkcije. Naredimo, kar lahko, z dobro voljo, inteligentno, tudi z 'zvijačnostjo', a vedno z namenom, da varujemo ta dar.

Da ne bi pozabili

Pozabiti središčno mesto daru je človeško, primer za to je današnji evangeljski odlomek (glej Lk 7,36-50). Farizej v svoji hiši gosti Jezusa, a pri tem zanemari mnoga pravila dobrodošlice, zanemari darove. Jezus ga na to opozori in pokaže na ženo, ki je Jezusu namenila vse tisto, kar je gostitelj pozabil: vodo za noge, poljub ob prihodu in maziljenje glave z oljem.

Tu je ta mož, ki je bil dober, dober farizej, a je pozabil na dar vljudnosti, na dar skupnega bivanja, kar je tudi dar. Vedno se pozabijo darovi, ko je zadaj kakšen interes, ko jaz hočem storiti to, storiti, storiti … Ja, duhovniki, vsi mi moramo opravljati neke stvari in prva naloga je oznanjevanje evangelija. A treba ga je varovati, varovati središče, izvir, od koder izvira to poslanstvo, ki je lasten dar, ki smo ga zastonj prejeli od Gospoda.

Naj nam Gospod pomaga varovati ta dar, videti našo duhovniško službo predvsem kot dar, zatem kot delo. Da ga ne bi uničili. Da ne bi postali poslovneži, brkljači. Da ne bi podlegli mnogim stvarem, ki oddaljujejo od kontemplacije daru in Gospoda, ki nam je dal ta dar duhovniške službe. To je milost, za katero prosim za vse, predvsem pa tiste, ki praznujejo 25. obletnico duhovniškega posvečenja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 19.9.2019)

Jutranja homilija: Duhovniška služba je Gospodov zastonjski dar