»Marija je naša Mati, ki nas z zanesljivo roko vodi k svojemu sinu Jezusu… Marijina gesta, da obišče Elizabeto, izvira iz angelovih besed: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti …« (Lk 1,36) Marija zna poslušati Boga… Poslušanje izhaja iz pozornosti, sprejemanja, razpoložljivosti za Boga. Pogosto smo pred Gospodom ali drugimi raztreseni: Slišimo besede, vendar ne poslušamo zares. Marija pa posluša tudi dejstva. Zna brati dogodke svojega življenja. Pozorna je na konkretno realnost in ne ustavi se na površju. Gre v globino dejstev, da bi doumela njihov pomen. Dejstvo je, da njena ostarela sorodnica Elizabeta pričakuje otroka. A Marija dojame tudi pomen: »Bogu ni nič nemogoče.« (Lk 1,37) Vse to velja tudi v naših življenjih: Poslušanje Boga, ki nam govori, poslušanje tudi naše vsakdanje realnosti, pozornost do oseb in dejstev, kajti Gospod je pred vrati našega življenja in trka na mnoge načine, postavlja znamenja na našo pot, in nam daje sposobnost, da jih vidimo.

Druga značilnost Marijine drže je odločitev. Marija ne živi v naglici, ampak kot je zapisal evangelist Luka, je »premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Naredi pa še en korak dalje: odloči se. Ne izogiba se naporu odločitve. In sicer tako pri temeljni odločitvi, ki spremeni njeno življenje, kot tudi pri vsakodnevnih odločitvah… V življenju se je težko odločati; pogosto težimo k odlašanju odločitev in dopuščanju, da se drugi odločijo namesto nas; pogosto se rajši pustimo zamotiti dogodkom in sledimo trenutni modi; včasih vemo, kaj bi morali narediti, a nimamo poguma ali se nam zdi pretežko, ker pomeni iti proti toku. Marija gre proti toku, posluša Boga, premišljuje in poskuša razumeti realnost ter se odloči, da se Bogu popolnoma zaupa.

Dejanje pa je še tretja beseda, ki zaznamuje Marijino držo. Kljub oviram in tudi kritikam, ker se je odločila iti na pot k Elizabeti, se ne ustavi pred ničemer. In tako se je »v naglici odpravila«. Ko ji je jasno, kaj Bog želi od nje, kaj mora narediti, se ne obotavlja in ne odlaga. Njeno delovanje je posledica njene poslušnosti angelovim besedam, združeno z dejavno ljubeznijo. K Elizabeti gre, da bi bila koristna. S tem, ko gre iz ljubezni od doma in obenem tudi ven iz sebe, prinese tisto, kar ima najdragocenejše: svojega Sina. Včasih se tudi mi ustavimo v poslušanju in premišljevanju, kaj naj bi storili. Morda nam je jasna tudi odločitev, ki jo moramo sprejeti. Ne zmoremo pa prehoda k dejanju. Ne tvegamo samih sebe, ko bi v naglici krenili naproti drugim in jim prinesli svojo pomoč, razumevanje, ljubezen, pa tudi sami sebe in tisto najdragocenejše, kar smo prejeli: Jezusa in njegov evangelij.

Marija je torej žena poslušanja, odločitve in dejanja. Naj nam pomaga poslušati besede svojega sina Jezusa in realnost, v kateri živimo, osebe, ki jih srečamo, še posebej uboge in tiste, ki so v težavah. Naj nam razsvetli razum in srce, da bi brez omahovanja in pogumno sprejeli odločitev ter ne bi dopustili, da drugi usmerjajo naša življenja. Naj nam Marija izprosi, da bi naše roke in noge 'v naglici' krenile naproti drugim, da bi jim prinesle dobroto in ljubezen Jezusa ter luč evangelija.« (Papež Frančišekna Trgu sv. Petra ob sklepu Marijinega meseca maja)

Papež ob koncu Marijinega meseca skupaj z verniki molil rožni venec: Poslušanje, odločitev, dejanje