»Gospod ne pride vedno na enak način. Ne obstaja protokol Božjega delovanja v našem življenju. Enkrat vstopi na tak način, drugič na drugačen, a vstopi vedno. Vedno pride do srečanja med nami in Gospodom. Gospod vedno izbere svoj način, kako bo vstopil v naše življenje. Velikokrat vstopi zelo počasi, tako da smo v nevarnosti, da izgubimo potrpežljivost. Sprašujemo ga: Kdaj, Gospod? In molimo, molimo, a njegovega posega v naše življenje ni. Spet drugič, ko pomislimo, kaj nam je Gospod obljubil, je to tako veliko, da postanemo nekoliko nejeverni, nekoliko skeptični… Gospod je zagotovo del našega življenja, le da ga na trenutke ne vidimo. In zato moramo biti potrpežljivi. A Gospod, ki hodi z nami, je z nami tudi zelo potrpežljiv.
Včasih v življenju postane zelo temno in želimo si, da bi sestopili s križa. To je ključen trenutek: ko je noč najtemnejša, je zarja zelo blizu. In vedno, ko mi stopimo s križa, to storimo pet minut pred osvoboditvijo, v trenutku največje nepotrpežljivosti. Potrpimo vse do konca, ker je tudi on potrpežljiv z nami! On vedno vstopa, vedno je povezan z nami, a na svoj način in takrat, ko on misli, da je najbolje. Pravi nam samo to, kar je rekel Abrahamu: 'Hodi v moji navzočnosti in bodi popoln.'« (Papež Frančišek med sv. mašo, 28. junija 2013)
Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo spodbudil k potrpežljivosti
»V zgodovini Cerkve sta bili dve vrsti kristjanov: kristjani besede – tisti, ki govorijo 'Gospod, Gospod', in kristjani delovanja. Vedno je obstajala skušnjava, da bi krščanstvo živeli zunaj skale, ki je Kristus. On je edini, ki nam daje svobodo, da Bogu rečemo Oče, Kristus, skala. On je edini, ki nas podpira v težkih trenutkih. Kot pravi sam Jezus: pade dež, reke prestopijo bregove, zapiha veter, a če je tukaj skala, je tudi varnost; ko so le besede, te izpuhtijo in ničemur ne služijo.« (Papež Frančišek med sv. mašo, 27. junija 2013)