Sv. Janez Bosko

Ljubil je mladino. Imel je karizmo. Ni bil zaljubljen – ljubil je.

In spoštoval je v vsakem mladostniku božje delo in pomagal, da se ta božji svet razmahne in v njegovi luči izginejo človeške slabosti.

Znal je reči da in ne.

Bil je sredi med njimi, da ni bilo ne časa ne prostora, da bi zabredli v zlo.

Seveda: iz njega je sijala božja milina.

Pridiga vsem vzgojiteljem: staršem, učiteljem, duhovnikom in še in še.

Imeti za prikupnega otroka nasmeh in dobro besedo tu in tam, to zna vsak. Vzgojitelj Boskovega kova pa mora izžarevati božjo dobroto vsak dan, ne le na praznik, tudi takrat, kadar svari, in še posebno takrat, kadar kaznuje.

Pred njegovimi očmi je bodoči mož, zrela krščanska osebnost.