Nekaterim ljudem je breme – življenje sámo.

Vse drugo je le nameček.

Iz vere vedo, da je vsako življenje nekaj lepega.

A v svoji globini čutijo težo.

Vendarle je tudi za te upognjene duše mogoč raj.

Raj že na zemlji.

Le moči jim je treba, da vsak dan svoje breme vzamejo nase in ponižno izpovedo svoj: da.

Je možna lepša jutranja molitev?!

Bog se jih usmili, teh upognjenih duš!