»Nedosleden kristjan povzroča škandal, škandal pa ubija… Biti kristjan pomeni pričevati za Jezusa Kristusa. To je oseba, ki misli kot kristjan, čuti kot kristjan in deluje kot kristjan: le tako je življenje kristjana dosledno. Nekdo lahko govori, da ima vero, a če mu manjka le eden od naštetih elementov, ni kristjan. Nekaj je, kar ni tako, kot bi moralo biti, obstaja določena nedoslednost. In kristjani, ki na splošno živijo nedosledno, naredijo veliko slabega.
Slišali smo apostola Jakoba, kako reče nekaterim nedoslednežem, ki so se ponašali, da so kristjani, vendar pa so izkoriščali svoje delavce: 'Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami.' Na te Gospodove besede bi kdo lahko odvrnil, da jih je izrekel kak komunist. A ne, izrekel jih je apostol Jakob. Gre za Gospodovo besedo. Kadar ni krščanske doslednosti in se živi s to nedoslednostjo, se naredi škandal. In kristjani, ki niso dosledni, povzročijo škandal.
Jezus govori zelo ostro proti pohujšanju: 'Kdorkoli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje obesiti mlinski kamen na vrat in ga vreči v morje.' Mnogokrat slišimo koga reči, da verjame v Boga, a ne v Cerkev, ker kristjani govorijo nekaj, delajo pa drugo. Če se znajdeš pred ateistom in ti reče, da ne verjame v Boga, mu lahko prebereš celo knjižno zbirko, ki govori o tem, da Bog obstaja, lahko mu tudi dokažeš, da Bog obstaja, a ne bo imel vere. Če pa pred tem ateistom pokažeš pričevanje doslednosti krščanskega življenja, bo v njegovem srcu nekaj začelo delovati. Prav tvoje pričevanje bo tisto, kar mu bo prineslo ta nemir, s katerim deluje Sveti Duh. To je milost, za katero moramo prositi mi vsi, celotna Cerkev: 'Gospod, daj, da bi bili dosledni.'
Da bi živeli krščansko doslednost, je torej nujna molitev. Krščanska doslednost je namreč Božji dar, za katerega moramo prositi: 'Gospod, daj, da bi bil dosleden! Gospod, daj, da ne bi nikoli pohujševal. Da bi bil oseba, ki misli kot kristjan, ki čuti kot kristjan, ki deluje kot kristjan.' In kadar pademo zaradi naše slabotnosti, prosimo za odpuščanje. Vsi smo grešniki, vsi. Toda vsi imamo sposobnost prositi za odpuščanje. In On se nikoli ne utrudi odpuščati! Imeti moramo ponižnost, da bi prosili za odpuščanje. Prositi moramo z besedami: 'Gospod, pri tem nisem bil dosleden. Odpusti mi!' Iti dalje v življenju s krščansko doslednostjo, s pričevanjem tistega, ki verjame v Jezusa Kristusa, ki ve, da je grešnik, a ima pogum, da prosi za odpuščanje, kadar se zmoti, in se boji, da bi pohujševal. Gospod naj nam vsem da to milost.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.2.2014)