»Ko sem se pripravljal na to snemanje, sem razmišljal, kaj naj vam povem. Da bodite hrupni, sem vam že povedal. Da se ničesar ne bojte, sem vam že povedal. Da bodite svobodni, sem vam tudi že povedal…
Nekateri apostoli so bili mladi možje, Janez na primer je bil še fant. Jezusova osebnost jih je ganila, navdušila, s tisto osuplostjo, ki se rodi iz srečanja z Jezusom. Takoj so stekli k prijateljem in jim povedali, da so srečali Mesijo, tistega, o katerem so govorili preroki. Pozneje so se apostoli morali boriti, da so ostali zvesti temu srečanju z Jezusom. Peter ga je zatajil, Juda ga je izdal, ostali so zbežali. Tudi vi pomislite, kdaj ste se srečali z Jezusom, kakšno je bilo to srečanje in ali je še vedno živo.
Drugi lik je bogat mladenič, ki se približa Jezusu s svojim življenjem, ki je živel v skladu z zapovedmi in se je, ko mu Jezus reče, naj vse razda ubogim in hodi za njim, razžalostil in odšel. Apostoli so imeli veselje, ki je izhajalo iz srečanja z Jezusom, ta bogati mladenič pa je odšel s svojo žalostjo.
Tu je tudi mladenič, ki si želi sam pisati svoje življenje. Gre do očeta in mu pravi, naj mu da, kar mu pripada, in odide od doma. Leta preživi v veseljačenju, ves denar zapravi po diskotekah, za pregrehe in se dobro zabava. Potroši ves denar. Nato pa pride do ekonomske krize, mladenič si mora najti službo, a zaposlitve ni. Najde samo delo čuvaja prašičev. On, ki je imel veliko denarja, ki je spal po najboljših hotelih in doživel 'najboljše' zabave, ki je imel 'pomembno in lepo' življenje, je spoznal tisto, kar ni nikoli prej poznal - lakoto. A Bog je dober. Bog izkoristi naše neuspehe, da bi nam govoril na srce. Temu mladeniču ni rekel: 'Si prava pokora, glej, kaj si naredil.' Pomagal mu je premisliti stvari. Mladenič je 'šel vase', videl je, kaj je storil. Zaposleni v očetovi tovarni imajo dobro plačo, on pa je gospodarjev sin in je lačen. Odloči se, da bo šel domov in priznal očetu svoje grehe. Zelo je bil presenečen, ko je videl, da ga oče čaka že več let. Objel ga je in mu pripravil zabavo. Ta velik grešnik, ta velik zapravljivec vsega očetovega zaslužka, se je srečal z nečim, kar prej ni poznal - objem usmiljenja.
V evangeliju srečamo še mrtvega mladeniča, edinega vdovinega sina. Jezusu se je zasmilila mati, ne njen sin, ki pa je zahvaljujoč materi, bil deležen čudeža in je vstal v življenje.
In kdo si ti?
Pa še o ženskih likih, da mi dekleta ne bi očitala, kako govorim samo fantom. Ve imate možnost, da s svojim življenjem utrjujete nežnost in zvestobo. Ve ste na poti tistih žena, ki so sledile Jezusu, v sreči in nesreči. Ženska ima ta velik zaklad, da lahko da življenje, da lahko da nežnost, da lahko da mir in veselje. Za vas obstaja samo en model: Marija, žena zvestobe, ona, ki ni razumela, kaj se je dogajalo, a je bila poslušna. Ona, ki je takoj, ko je izvedela, da Elizabeta potrebuje pomoč, stekla k njej, Devica 'urnosti'. Ona, ki je kot begunka zbežala v tujo deželo, da bi rešila življenje svojega otroka. Ona, ki je pomagala rasti svojemu Sinu in ga je spremljala, in ko je začel pridigati, mu je sledila. Ona, ki je trpela vse tisto, kar se je zgodilo njenemu otroku, odraslemu fantu. Ona, ki je vedno stala ob Sinu in mu govorila o nastalih težavah: 'Poglej, vina nimajo'. Ona, ki je v trenutku križa bila ob njem. Ženska ima zmožnost dati življenje in nežnost, ki je moški nimajo. Ve ste ženske Cerkve. Cerkev je namreč ženskega spola, kot Marija. To je vaše mesto: biti Cerkev; oblikovati Cerkev; biti z Jezusom; dajati nežnost; spremljati; dajati rast.« (Papež Frančišek v videosporočilu mladim v Buenos Airesu, Vatikan, 26.4.2014)