Evharistično Kristusovo življenje je srce Cerkve.
Od tod se raztakajo milosti, vse črpa – tudi ostali zakramenti – iz tega vira. V mogočnih slapovih se razdaja božja ljubezen. Kolika tragika, da človeštvo žejno in lačno umira. Blagodejna je molitev v tihoti evharistične skrivnosti. Ni krščanstva v kričanju. Veličina Cerkve je v nadnaravnem življenju posameznih duš. Pridite! Vzemite in jejte! Sekularna poteza koncila, ko je evharistično daritev postavil v sredo našega življenja. Prerod more zagotoviti samo globoko evharistično življenje. Brez tega smo videz. Kako hitro bomo samo pobeljeni grobovi. To je dobro vedeti v dneh vnovične skušnjave, da bi evangelizacijo spremenili v zgolj socialno delo. Gotovo: odrešiti je treba celega človeka, tudi v njegovem družbenem življenju, a pravo odrešenje je le notranje odrešenje.
Kdor ne je tega kruha, ne more imeti življenja v sebi. Gre za biti ali ne biti.
Pozdrav, Peter in še kdo, ki si ogleduješ te spletne strani. Sama sem prvič tu. Kako čudovito! Ravno danes sem se spomnila, kako si nas, Peter, že usmerjal v poslanstvo, da Naše Preljube pripeljemo h Gospodu. Socialno delo je tu le pot, a ne? A tudi pot je lepa, si mi ravno pred kratkim položil v srce. Brez svete evharistije na tej pšoti ne gre.
Gospod, pomagaj mi, da na tej poti ne spregledam nikogar, ki si mi ga namenil za sopotnika, in da ne izgubim skupnega cilja, priti bliže k tebi.