Mnogi ljudje resnično ljubijo, toda dobroto morajo krvaveti.

Razdajajo se, a okrog njih usten je bridek nasmeh, kot da se bodo zdaj zdaj skrčile v jok. Trpka ljubezen. Bog sam ve, kje so razlogi zanjo. Morda že v detinskih letih. Morda niso bili nikdar otroško srečni. Pa je njihova dobrota toliko bolj zaslužna, ker prihaja iz krvavečega srca, polnega razočaranj, gorjupih doživetij. Takim dušam je treba reči: pogum! Težko je ljubiti, a ne ljubljen biti. A veličina je prav v tem, da vztrajaš in vsak dan poklekneš pred Gospoda s preprosto molitvijo: Blagoslovi jih, Gospod, vse, katere sem danes srečal, jim želel deliti kos ljubezni, pa so šli mimo mene. Posebno blagoslovi tiste, ki jih ljubim, oni pa nosijo do mene prezir. Kaj ni to junaštvo?