Devica Marija Kraljica

Vzhod ima to misel v svoji liturgiji in sakralni umetnosti že iz pradavnine. Ob poveličanem Kristusu-Vladarju poveličana Marija-Kraljica. Saj je njuno življenje povezano od prvega početka. Svoj odrešenjski višek doseže na Kalvariji in zato je razumljiva »božja logika«, da je Marija s Kristusom poveličana. V tem je vsebina današnjega praznika. Ko molim desetko rožnega venca: »ki je tebe v nebesih kronal«, v duhu vere gledam njeno proslavo v nebesih. Kraljica – Mati! »Proseča vsemogočnost«! V tem dvojnem je izraženo isto. Mati vlada z ljubeznijo, prav to je materinsko. In ker je vse Marijino delo v službi Sina, je nenehna priprošnja za nas. Od tod so nastale Marijanske antifone, ki so postale naše vsakodnevne molitve: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava, o nebes Kraljica. Imajo pomen zame, v mojem molitvenem življenju? Če naj ta naslov Marije-Kraljice skuša dopovedati njeno poveličanje, kaj ni potem zame odlika, če sem njen služabnik, služabnik Marije-Kraljice? To smo vsi – ne glede na poklic, če le prav razumem svoje krščanstvo in Marijino vlogo.