1. dan zasedanja:

Msgr. Stanislav Zore za RV predstavil točke za razmišljanje

Zaščita mladoletnih. Kard. Tagle: Dotakniti se ran in jih zdraviti

Msgr. Scicluna o kanonskih postopkih in praktičnih nasvetih

Kardinal Salazar Gomez o trojni odgovornosti škofa

2. dan zasedanja:

Kard. Gracias na srečanju o zaščiti mladoletnih: Accountability v kolegialni in sinodalni Cerkvi

Kardinal Cupich predstavil nadzorno strukturo nad škofi

Linda Ghisoni: »Communio« - delovati skupaj

Tokrat je govorila Cerkev

Po govoru Linde Ghisoni, podtajnice na Dikasteriju za laike, družino in življenje, je zbrane nagovoril tudi papež Frančišek ter poudaril, da je bila tokrat sama Cerkev tista, ki je govorila.

»Ko sem poslušal dr. Ghisonijevo, sem slišal Cerkev govoriti o sami sebi. Vsi smo govorili o Cerkvi, v vseh govorih. Vendar pa je bila tokrat sama Cerkev tista, ki je govorila. Ne gre le za vprašanje sloga: ženski genij, ki odseva v Cerkvi, ki je žena.

Povabiti ženo, da bi govorila o ranah v Cerkvi, ne pomeni vstopati v obliko nekakšnega cerkvenega feminizma, saj se na koncu vsak feminizem konča s tem, da postane mačizem v krilu. 

Ne. Pomeni povabiti Cerkev, da bi govorila o sami sebi, o ranah, ki jih ima. In menim, da je to korak, ki ga moramo odločno storiti: žena je podoba Cerkeve, ki je žena, je nevesta, je mati. Gre za slog. Brez tega sloga bomo govorili o Božjem ljudstvu, vendar kot o organizaciji, morda sindakalni, ne pa kot o družini, ki jo je rodila mati Cerkev.

Logika misli dr. Ghisonijeve je bila prav logika matere, končala je s pripovedjo o tem, kaj se zgodi, ko žena rodi otroka. Gre za žensko skrivnost Cerkve, ki je žena in mati. Ne gre za to, da bi dali ženi v Cerkvi več funkcij – da, to je dobro, vendar pa se tako ne reši problema. Potrebno je vključiti ženo kot podobo Cerkve v naše pojmovanje in prav tako razmišljati o Cerkvi z kategorijami žene. Hvala za vaše pričevanje.« (Papež Frančišek)

Papež po govoru Ghisonijeve: Tokrat je govorila Cerkev

3. dan zasedanja:

Prvi govor o transparentnosti imela s. Veronica Openibo

Kardinal Marx: Transparentna administracija za verodostojnost Cerkve

Sklepni govor papeža Frančiška na srečanju za zaščito mladoletnih

»Dragi bratje in sestre. Med zahvaljevanjem Gospodu, ki nas je spremljal v teh dneh, se hočem zahvaliti tudi vam za cerkveni duh in konkretno prizadevanje, ki ste ju s toliko velikodušnostjo pokazali.

Naše delo nas je pripeljalo še enkrat do priznanja, da je obsežnost nadloge spolnih zlorab mladoletnih pojav, ki je zgodovinsko žal razširjen v vseh kulturah in družbah. Samo v relativno novejšem času je postal predmet sistematičnega preučevanja zaradi spremembe občutljivosti javnega mnenja glede problema, ki so ga v preteklosti imeli za tabu, kar pomeni, da so vsi vedeli o njenem obstoju, a nihče ni o tem govoril. To me pripelje do misli na kruto versko prakso, ki je bila v preteklosti razširjena v nekaterih kulturah, da so darovali človeška bitja, pogosto otroke, kot žrtev med poganskimi obredi. Kakor koli še danes razpoložljive statistke narodnih in mednarodnih organizacij (SZO, Unicef, Interpol, Europol in drugih) ne predstavljajo resnično vrednost pojava, pogosto podcenjevanega predvsem zato, ker številni primeri spolnih zlorab niso bili prijavljeni, še posebej tisti zelo številni, ki so se zgodili v domačem okolju.

Redko se namreč žrtve zaupajo in iščejo pomoč. Za temi podatki je lahko sram, zmedenost, strah po maščevanju, občutki krivde, nezaupanje v institucije, družbene in kulturne pogojenosti, pa tudi napačne informacije o službah in strukturah, ki bi lahko pomagale. Stiska žal vodi v zagrenjenost, celo v samomor, ali pa se včasih iz maščevanja stori isto stvar. Edina gotova stvar je, da so milijoni otrok na svetu žrtev izkoriščanja in spolnih zlorab.

Podatki o zlorabah

Pomembno bi bilo prinesti splošne podatke, po mojem mnenju vedno delne, na globalni ravni, zatem evropske, azijske, ameriške, afriške in oceanske, da bi prikazali sliko obsežnosti in zakoreninjenosti te nadloge po naših družbah. Želel bi, da se izognem nepotrebnim polemikam, omeniti, da ima omenjanje nekaterih dežel edini namen navesti statistične podatke, ki jih prinašajo zgoraj omenjena poročila.

Prva resničnost, ki pride na dan iz teh dostopnih podatkov je o tem, kdo stori zlorabo oziroma nasilje (fizično, spolno ali čustveno). To so predvsem starši, sorodniki, možje mladoletnih nevest, trenerji in vzgojitelji. Nadalje glede na podatke Unicefa iz leta 2017 za 28 dežel sveta, jih je od 10 deklic, ki so imele prisiljen spolni odnos,  9 razkrilo, da so bile žrtev poznane osebe ali družini bližnje osebe.

Po uradnih podatkih ameriške vlade, je v ZDA preko 700.000 otrok vsako leto žrtev nasilja ali trpinčenja. Po podatkih Mednarodnega centra za pogrešane in izkoriščane otroke, pa en otrok od desetih utrpi spolno zlorabo. V Evropi je 18 milijonov otrok žrtev spolnih zlorab. Če vzamemo primer iz Italije, poročilo »Modrega telefona« iz leta 2016 pokaže, da se 68,9 zlorab mladoletnih zgodi znotraj domačih zidov. Prizorišče nasilja pa ni samo domače okolje, ampak tudi četrtno, šolsko, športno in žal tudi tisto cerkveno.

Nadloga pornografije

Iz opravljenih študij v zadnjih letih glede pojava spolnih zlorab mladoletnih pride prav tako na dan, da je razvoj spleta in sredstev obveščanja prispeval k opaznemu porastu primerov zlorab in nasilja, ki so se zgodili preko spleta. Razširjenost pornografije se v svetu hitro širi preko spleta. Nadloga pornografije je dosegla strašne razsežnosti s pogubnimi učinki za psiho ter za odnose med moškim in žensko, med njima in med otroki. Ta pojav nenehno raste. Precejšen del pornografske produkcije pa ima žal za predmet tudi mladoletne, ki so s tem zelo hudo ranjeni v svojem dostojanstvu. Študije s tega področja, žalostno je to, dokumentirajo, da se to dogaja na vedno bolj strašen in nasilen način. Prihaja do takšnih skrajnosti, da zlorabe nad mladoletnimi počnejo in spremljajo neposredno na spletu.

Naj tukaj spomnim na kongres, ki je bil tu v Rimu na temo o dostojanstvu otroka v digitalni dobi, kakor tudi na prvi forum o Medverski zavezi za bolj varno skupnost, ki je potekal o isti temi novembra lani v Abu Dhabiju.

Spolni turizem

Naslednja nadloga je spolni turizem. Glede na podatke Svetovne turistične organizacije za leto 2017 se vsako leto poda na potovanje 3 milijone oseb, da bi imele odnose z mladoletnimi. Pomenljiv je podatek, da povzročitelji teh zločinov v veliki večini primerov ne priznajo, da so storili kaznivo dejanje.

Smo torej pred vsesplošnim in povsod navzočim problemom, na katerega žal naletimo povsod. Naj nam bo jasno: vsesplošnost te nadloge, ki potrjuje njeno resnost v naših družbah, ne zmanjšuje njeno pošastnost znotraj Cerkve.

V zlorabah vidimo roko zla

Nečloveškost pojava na svetovnem nivoju postane še hujša in še pohujšljiva v Cerkvi, saj je v nasprotju z njeno moralno avtoriteto in z njeno etično verodostojnostjo. Posvečena oseba, ki je od Boga izbrana, da vodi duše k zveličanju, če se pusti podjarmiti svoji človeški krhkosti ali bolezni, postane s tem satanovo orodje. V zlorabah vidimo roko zla, ki ne prizanese niti nedolžnosti otrok. Nobenih zadostnih razlogov ni glede zlorabe otrok. Ponižno in pogumno moramo priznati, da smo pred skrivnostjo zla, ki se je zneslo nad najslabotnejšimi, ker so podoba Jezusa. Poglejte zakaj je sedaj v Cerkvi porast zavest, da mora zajeziti strašne zlorabe z disciplinskimi ukrepi ter s civilnimi in kanoničnimi procesi, ampak se tudi z odločnostjo soočiti s tem pojavom tako znotraj kot zunaj Cerkve. Ta se čuti poklicana spopasti se s tem zlom, ki se dotika jedra njenega poslanstva, ki je oznanjevanje evangelija malim in varovati jih pred pogoltnimi volkovi.

Resno soočanje z vsako zlorabo v Cerkvi

Tukaj hočem z vso jasnostjo zatrditi, da četudi bi se v Cerkvi odkril samo en primer zlorabe, ki je sam po sebi že pošasten, bi se s tem primerom soočili z vso resnostjo. Saj v opravičeni jezi ljudi vidi Cerkev odsev jeze Boga, ki je izdan in oklofutan od teh pokvarjenih posvečenih oseb. Odmev nemega krika malih, ki so namesto tega, da bi v njih našli očetovstvo in duhovne vodnike, so naleteli na rablje, bo zatresel srca omamljena zaradi hinavščine in oblasti. Mi imamo dolžnost, da prisluhnemo temu zadušenemu nememu kriku.

Zloraba oblasti

Težko je torej razumeti pojav spolnih zlorab mladoletnih, ne da bi upoštevali oblast, saj so le-te vedno posledica zlorabe oblasti, zlorabe nadrejenega položaja nad nezaščitenim zlorabljenim, kar omogoča manipulacijo z njegovo vestjo ter z njegovo fizično in psihično krhkostjo. Zloraba oblasti je navzoča tudi pri drugih oblikah zlorab, katerih žrtev je skoraj 85 milijonov od vseh pozabljenih otrok: otrok-vojakov, mladoletnikov, ki se prostituirajo, podhranjenih otrok, ugrabljenih otrok, žrtev pošastne trgovine z človeškimi organi, ali pa zasužnjenih otrok, otok žrtev vojen, otrok-beguncev, splavljenih otrok in tako naprej.

Razlaga in osmislitev

Pred tolikšno krutostjo, pred tolikšnim malikovalskim žrtvovanjem otrok bogu oblasti, denarja, ošabnosti, napuha, ne zadostujejo samo statistične razlage, saj te niso sposobne pojasniti razsežnosti in globine tolike drame. Ponovno se tu pokaže meja pozitivistične hermenevtike. Da nam pravo razlago, ki nam bo pomagala sprejeti potrebne ukrepe, ni pa nam sposobna dati osmislitve. Danes mi potrebujemo tako razlago kot osmislitev. Razlage nam bodo zelo pomagale na operativnem področju, vendar nas bodo pustile na pol poti.

Ta kriminalni pojav je razodevanje duha zla

Kakšna naj bi torej bila bivanjska »osmislitev« tega kriminalnega pojava? Če upoštevamo njegovo razsežnost in zakoreninjenost v človeškem, to danes ni nič drugega, kot dejansko razodevanje duha zla. Če ne bomo računali z navzočnostjo te razsežnosti, bomo ostali daleč od resnice in brez pravih rešitev.

Za vsem tem je satan

Dragi bratje in sestre, danes smo pred razodevanjem nesramnega, nasilnega in uničevalnega zla. Zadaj in v tem je duh zla, ki se v svoji ošabnosti in v svojem napuhu čuti gospodarja sveta in misli, da je zmagal. To vam hočem reči z avtoriteto brata in očeta, seveda majhnega in grešnika, a kot pastirja Cerkve, ki predseduje v dejavni ljubezni, da vidim v teh bolečih primerih roko zla, ki ne prizanaša niti nedolžnosti malih. In to me pripelje do misli na Herodov primer, ki je gnan s strahom, da bo izgubil svojo oblast, ukazal pomoriti vse betlehemske otroke. Za vsem tem je satan.

Duhovni ukrepi

Kakor moramo sprejeti vse praktične ukrepe, ki nam jih razum, znanost in družba ponujajo, tako tudi ne smemo izgubiti z vidika te realnosti ter sprejeti duhovne ukrepe, ki nas jih uči sam Gospod, torej ponižanja, obsodbe samih sebe, molitve in pokore. To je edini način, da premagamo duha zla. Jezus ga je tako premagal.

Cilj Cerkve bo torej prisluhniti, zaščititi, zavarovati in zdraviti zlorabljene, izkoriščane in pozabljene mladoletne, kjerkoli ti že so. Cerkev se mora za dosego tega cilja dvigniti nad vse ideološke polemike in novinarske politike, ki pogosto zaradi različnih interesov instrumentalizirajo drame, ki jih živijo ti majhni.

Prišel je čas…

Zato je prišel čas, da s skupnim sodelovanjem pri izkoreninjenju te brutalnosti s telesa našega človeštva sprejmemo vse potrebne ukrepe, ki so že v veljavi tako na mednarodnem kot na cerkvenem nivoju. Prišel je čas, da najdemo primerno ravnovesje vseh vrednot, ki so v veljavi in damo enotne norme za Cerkev in se tako izognemo skrajnostim justicialisma (pretiranega boja za pravičnost), ki ga povzroča občutek krivde za pretekle napake ter pritisk medijskega sveta in samoobrambe, ki pa se ne sooči z vzroki in  posledicami teh težkih zločinov.

»Najboljše prakse«

V tem kontekstu bi želel omeniti »Najboljše prakse«, ki jih je pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije oblikovala skupina desetih mednarodnih agencij, ki so razvile in sprejele paket ukrepov pod imenom INSPIRE, torej sedem strategij, kako narediti konec nasilju nad otroki.

Cerkev se bo osredotočila na naslednje razsežnosti

Z uporabo teh smernic se bo Cerkev na svoji zakonodajni poti, tudi po zaslugi dela, ki ga je v preteklih letih opravila Papeška komisija za zaščito mladoletnih ter po prispevku tega našega srečanja, osredotočila na naslednje razsežnosti:

1. Zaščita mladoletnih. Osnovni cilj kakršnih koli ukrepov je zaščititi male in preprečiti, da bi padale žrtve kakršne koli psihološke in fizične zlorabe. Potrebno je torej spremeniti miselnost ter se tako spopasti z odzivno držo obrambe institucije v korist iskrenega in odločnega iskanja dobrega za skupnost, tako da se da v vseh pogledih prednost žrtvam zlorab. Pred našimi očmi morajo vedno biti navzoči nedolžni obrazi majhnih, spominjajoč se Učiteljevih besed: »Kdor pa pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje!« (Mt 18,6-7).

2. Popolna resnost. Tukaj hočem zatrditi, »da si Cerkev ne bo obotavljala narediti vse potrebno, da izroči roki pravice vsakega, ki je storil takšne zločine. Cerkev ne bo nikoli skušala »pomesti pod preprogo« ali podcenjevati nobenega takega primera« (Govor rimski kuriji, 21. decembra 2018). Po njenem prepričanju »grehi in zločini posvečenih oseb postanejo še temačnejši z nezvestobo in sramoto ter maličijo obličje Cerkve in rušijo njeno kredibilnost. Dejansko je Cerkev skupaj s svojimi zvestimi sinovi žrtev te nezvestobe in teh pravih in resničnih 'kaznivih dejanj'« (ibid.).

3. Resnično očiščenje. Kljub sprejetim ukrepom in napredku glede zaščite pred zlorabami, je potrebno uvesti prenovljeno in nenehno prizadevanje za svetost pastirjev, katerih oblikovanje po Kristusu Dobrem pastirju je pravica Božjega ljudstva. Potrjuje se torej odločna volja, »da se z vso svojo močjo nadaljuje po poti očiščevanja, vprašujoč se kako zaščititi otroke; kako se izogniti takšnim zločinom, kako zdraviti in vključevati žrtve; kako okrepiti formacijo po semeniščih… Skušala bo preoblikovati storjene napake v priložnosti, kako izkoreniniti to rano ne samo iz telesa Cerkve, ampak tudi iz telesa družbe« (ibid). Sveti Božji strah nas vodi v to, da obsodimo sami sebe, bodisi kot osebe bodisi kot institucijo in da popravimo svoje opustitve. Obtožiti samega sebe je razumen začetek, povezan s svetim Božjim strahom. Naučiti se torej obtožiti samega sebe, tako kot osebe, tako kot institucije in tudi kot družba. Dejansko ne smemo se ujeti v past, da bi obsojali druge, kajti to je korak v smeri alibija (izgovora), ki nas ločuje od resničnosti.

4. Formacija. Torej zahteva po izbiri in formaciji kandidatov za duhovništvu po ne samo negativnih kriterijih, s katerimi se skuša izključiti problematične osebnosti, ampak tudi po pozitivnih, s katerimi se ponudi uravnoteženo pot formacije za primerne kandidate, ki je usmerjena v svetost in vključuje krepost čistosti. Sv. Pavel VI. je v okrožnici Sacerdotalis caelibatus (Duhovniški celibat) zapisal: »Življenje, ki je tako popolnoma in delikatno angažirano tako v svoji notranjosti kot navzven, kakor je to duhovniški celibat, izključuje nezadostno fizično, psihično in moralno uravnovešene osebe. Prav tako se ne sme domišljati, da bo milost v tem dopolnila naravo« (št. 64).

5. Okrepiti in preveriti smernice škofovskih konferenc. To pomeni potrditi zahtevo po enotnosti škofov pri izvajanju meril, ki naj imajo značaj norm in ne samo smernic. Norme in ne samo smernice. Nobene zlorabe se ne sme prekriti, kot je bila to v preteklosti navada, ali ga podcenjevati, saj prekrivanje zlorab spodbuja širjenje zla in zviša nivo pohujšanja. To pomeni razviti nov učinkovit preventivni pristop v vseh inštitucijah ter okoljih cerkvenih dejavnosti.

6 . Spremljanje zlorabljenih oseb. Hudo, ki so ga doživeli, jim pušča neizbrisne rane, ki se izražajo v zagrenjenosti ter v samouničevalnih težnjah. Cerkev ima torej dolžnost, da jim ponudi vso potrebno podporo, pri tem pa naj se poslužuje pomoči izvedencev s tega področja. Poslušati, dovolil si bom besedo, »porabljati čas« s poslušanjem. Poslušanje zdravi ranjenega, ozdravlja pa tudi nas sebičnosti, distance in tega, da se »mene to ne tiče«, kakor tudi drže duhovnika in levita iz prilike o Dobrem Samarijanu.

7. Digitalni svet. Zaščita mladoletnih mora računati tudi na nove oblike spolnih zlorab in zlorab vseh vrst, ki jim grozijo v okoljih, v katerih živijo in preko novih naprav, ki jih uporabljajo. Semeniščniki, duhovniki, redovniki, redovnice in pastoralni delavci in vsi se morajo zavedati, da digitalni svet in uporaba njegovih naprav pogosto ima bolj globok vpliv, kot si mislimo. Potrebno je spodbuditi države in oblasti, da sprejmejo vse nujno potrebne ukrepe, da bi omejili spletne strani, ki ogrožajo dostojanstvo moškega, ženske in še posebej mladoletnih.

Bratje in sestre, kaznivo dejanje nima pravice do svobode. Absolutno se je potrebno zelo odločno upreti tem gnusobam, bedeti in bojevati se, da ne bi bil skaljen ali razdejan razvoj malih z njihovim nenadzorovanim dostopom do pornografije, ki pušča globoke negativne znake v njihovem umu in v njihovi duši. Potrebno se je zavzeti, da fantje in dekleta, še posebej pa bogoslovci in kler, ne postanejo sužnji zasvojenosti na osnovi kriminalnega izkoriščanja in zlorab nedolžnih in njihovih podob in na zaničevanju dostojanstva žensk in človeške osebe. Tukaj naj omenim nove norme »o najtežjih zločinih«, ki jih je odobril papež Benedikt XVI. leta 2010, kjer je bilo dodano kot podzvrst zločina, »pridobivanje, hranjenje ali razširjanje« s strani članov klera, »na kateri koli način in s katerim koli sredstvom pornografskih podob na katerih so mladoletni. Tedaj se je govorilo, da so mladoletni do 14 let, sedaj mislimo, da potrebno dvigniti to starostno mejo in tako razširiti zaščito mladoletnih, kakor tudi vztrajati na teži teh dejanj.

8. Spolni turizem. Obnašanje, pogled in duh Jezusovih učencev ter služabnikov mora prepoznati Božjo podobo v vsaki človeški stvaritvi, začenši pri najbolj nedolžnih. In samo z zajemanjem pri tem tako radikalnem spoštovanju dostojanstva drugega, ga bomo lahko branili pred vsiljivo močjo nasilja, izkoriščanja, zlorabe in kvarjenja, in mu služili na verodostojen način pri njegovi celostni človeški in duhovni rasti v srečanju z drugimi in z Bogom. Pri boju s spolnim turizmom je potrebno zakonsko preganjanje, pa tudi pomoč in projekti ponovnega vključevanja žrtev tega kriminalnega pojava. Cerkvene skupnosti so poklicane okrepiti pastoralno skrb za osebe, ki jih je izkoristil spolni turizem. Med temi so najbolj ranljive in pomoči potrebne predvsem ženske, mladoletni in otroci. Ti zadnji pa potrebujejo še posebno zaščito in pozornost. Vladni organi naj dajo temu prednost in se takoj odzovejo s bojem proti trgovini in ekonomskemu izkoriščanju otrok. S tem namenom je potrebno usmerjati prizadevanja vseh na vseh nivojih družbe in tesno sodelovati tudi z mednarodnimi organizacijami, da bi izdelali pravni okvir, ki ščiti otroke pred spolnim izkoriščanjem v turizmu in omogoča legalno preganjanje zločincev.

Zahvala vsem zvestim duhovnikom in posvečenim osebam

Dovolite mi, da se iskreno zahvalim vsem duhovnikom in posvečenim osebam, ki v zvestobi in popolnoma služijo Gospodu in se čutijo osramočene in na slabem glasu zaradi sramotnega obnašanja nekaterih njihovih sobratov. Vsi, Cerkev, posvečene osebe, Božje ljudstvo in celo Bog sam, nosimo posledice njihove nezvestobe. Zahvaljujem se v imenu vse Cerkve veliki večni duhovnikov, ki ne samo, da so zvesti v njihovem celibatu, ampak se použivajo v svoji službi, ki je danes postala zaradi škandalov redkih, a še vedno prevečih, njihovih sobratov. Hvala tudi vernikom, ki dobro poznajo svoje dobre pastirje in še naprej molijo za njih ter jih podpirajo.« (Papež Frančišek pred sklepom svete maše v dvorani Regia v slepnem govoru srečanja za zaščito mladoletnih, ki je od četrtka, 21. februarja do nedelje, 24. februarja potekalo v Vatikanu)

Sklepni govor papeža Frančiška na srečanju za zaščito mladoletnih

Prisluhni msgr. Stanislavu Zoretu o srečanju za zaščito mladoletnih ter o vsebini papeževega govora