Skladnost med resničnostjo in zunanjostjo

»Formalno je izraz realnega, a hoditi morata skupaj, sicer oseba začne živeti samo na zunaj, živi življenje brez resnice v srcu. Preprostost zunanjosti bi se moralo odkriti predvsem v tem postnem času, in sicer preko posta, dajanje miloščine in molitve. Kristjani bi namreč morali delati pokoro tako, da bi se kazali vesele; bili naj bi velikodušni z ljudmi v stiski, ne da bi to razglašali s trobento; na Očeta bi se naj obračali na skrivnem, ne da bi iskali občudovanja drugih. V Jezusovem času je bil jasen primer obnašanje farizeja in cestninarja. Danes pa se katoličani čutimo pravične, ker pripadamo določeni organizaciji, vsako nedeljo gremo k maši in nismo kakor tisti siromaki, ki ničesar ne razumejo.

Tisti, ki iščejo zunanjost, se nikoli ne prepoznavajo kot grešniki. In če jim rečeš 'Saj tudi ti si grešnik', [bo odgovoril] 'Ja, vsi imamo grehe'. In bodo zrelativizirali vse ter postali ponovno pravični. Prav tako si prizadevajo kazati se z lepim obrazom, kot s svete podobice – vse je samo videz. Ko imamo to razliko med realnostjo in videzom, Gospod uporablja izraz 'hinavec'.

Vsak posameznik je v skušnjavi pred hinavščino. Čas, ki nas vodi proti veliki noči, pa je lahko priložnost, da vidimo svoje neskladnosti, prepoznamo sledi ličila, ki smo si ga nanesli, da bi skrili resničnost. Vprašanje hinavščine je neposredno vstopilo v ospredje med rednim zasedanjem škofovske sinode o mladih, veri in razločevanju poklicanosti. Mladih namreč ne prevzamejo osebe, ki se želijo razkazovati, zatem pa se ne obnašajo v skladu z videzom, kar še posebej velja za hinavščino verskih predstavnikov.

Gospod zahteva doslednost. Mnogi kristjani, tudi katoličani, ki sami sebi pravijo katoličani praktikanti, – kako izkoriščajo ljudi! Kako izkoriščajo delavce! Kako jih pošljejo domov na začetku poletja, da bi jih zatem ob koncu ponovno zaposlili – tako nimajo pravice do pokojnine, nimajo pravice iti dalje. In mnogi med temi sami zase pravijo, da so katoličani: ob nedeljah gredo k maši … a potem delajo vse to. To je smrtni greh! Koliko jih ponižuje svoje delavce!

Povabljeni smo, da v tem postnem času ponovno odkrijemo lepoto preprostosti, lepoto resničnosti, ki mora biti povezana z zunanjostjo. Prosi Gospoda za moč in ponižno hodi dalje, s tistim, kar zmoreš. A ne maskiraj si duše, kajti če si jo boš zamaskiral, te Gospod ne bo prepoznal. Prosimo Gospoda za milost, da bi bili dosledni, da ne bi bili nečimrni, da se ne bi kazali bolj vredne od tega, kar smo. Prosimo za to milost v tem postnem času: doslednost med formalnim in realnim, med resničnostjo in zunanjostjo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 8.3.2019)

Papež med jutranjo homilijo pozval k skladnosti med resničnostjo in zunanjostjo