Molimo za vse, ki zaradi pandemije doživljajo strah

»Danes molimo za mnoge ljudi, ki se ne zmorejo odzvati, ki ostajajo prestrašeni zaradi te pandemije. Gospod naj jim pomaga, da se dvignejo, se odzovejo za blagor vse družbe, vse skupnosti.«

Homilija

»V psalmu z odpevom smo molili: 'Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na zelenih pašnikih mi daje ležišča. K vodam počitka me vodi; mojo dušo poživlja. Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj: tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.' To je izkušnja, ki sta jo imeli tudi ti dve ženi, katerih zgodbo smo prebrali v dveh berilih. Ena nedolžna žena, po krivici obtožena, obrekovana, in druga grešna žena. Obe obsojeni na smrt. Nedolžna in grešnica. Kakšen izmed cerkvenih očetov je v teh dveh ženah videl podobo Cerkve: svete, a z grešnimi otroki. Z lepim latinskim izrazom so rekli: Cerkev je 'casta meretrix' (čista prešuštnica), sveta z grešnimi otroki.

Obe ženi sta bili obupani, človeško gledano obupani. Vendar pa Suzana zaupa Bogu. Obstajata tudi dve skupini moških. Obe skupini sta v službi Cerkve: sodniki in učitelji postave. Niso bili ravno cerkveni ljudje, a bili so v službi Cerkve, na sodišču in pri poučevanju postave. Različni. Prvi, ki so obtoževali Suzano, so bili pokvarjeni. Pokvarjen sodnik je simbolični lik v zgodovini. Tudi v evangeliju Jezus o tem govori s priliko o vztrajni vdovi in pokvarjenem sodniku, ki ni veroval v Boga in mu ni bilo mar za ljudi. Pokvarjenci. Učitelji postave niso bili pokvarjeni, a bili so hinavci.

Ti dve ženi, ena je padla v roke hinavcem, druga pokvarjencem. Ni bilo izhoda. 'Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj: tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.' Obe ženi sta bili v temni dolini, po kateri sta hodili. Temna dolina proti smrti. Prva se izrecno izroči Bogu in Gospod poseže. Druga, revica, ve da je kriva, sram jo je pred vsem ljudstvom, kajti ljudstvo je tam navzoče, v obeh okoliščinah. Evangelij tega ne omenja, a zagotovo je žena v sebi molila, prosila za kakšno pomoč.

In kaj naredi Gospod s temi ljudmi? Nedolžno ženo reši, izkaže ji pravičnost. Grešni ženi pa odpusti. Pokvarjene sodnike obsodi, hinavcem pa pomaga, da se spreobrnejo. In pred ljudstvom reče: 'Kaj res? Tisti izmed vas, ki nima grehov, naj prvi vrže kamen.' In drug za drugim so odšli. Tukaj Janez uporabi malo ironije: 'Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali, začenši od najstarejših.' Pusti jim nekaj časa, da se pokesajo. Pokvarjencem ne odpusti preprosto zato, ker pokvarjenec ni sposoben prositi odpuščanje, šel je čez. Se je utrudil? Ne, ni se utrudil, ampak ni sposoben. Pokvarjenost mu je vzela tisto sposobnost, ki jo vsi imamo: sramovati se, prositi odpuščanje. Pokvarjenec je zaverovan sam vase, gre dalje, uničuje, izkorišča ljudi, kot je ta žena, vse, vse ... je neustavljiv. Postavil se je na mesto Boga.

Ženama pa Gospod odgovori. Suzano osvobodi teh pokvarjencev, ji pomaga iti naprej, drugi pa reče: 'Tudi jaz te ne obsojam.' Pusti ji oditi. In to pred ljudstvom. V prvem primeru ljudstvo slavi Gospoda, v drugem pa se uči - nauči se, kaj je Božje usmiljenje.

Vsak od nas ima lastne zgodbe. Vsak od nas ima lastne grehe. Tudi če se jih ne spomniš, malo pomisli in našel jih boš. Zahvali se Bogu, če jih najdeš, kajti če jih ne najdeš, si pokvarjen. Vsak od nas ima lastne grehe. Zrimo v Gospoda, ki daje pravičnost, a ki je tudi zelo usmiljen. Naj nas ne bo sram, da smo v Cerkvi, sram naj nas bo, da smo grešniki. Cerkev je mati vseh. Zahvalimo se Bogu, da nismo pokvarjeni, da smo grešniki. In vsak izmed nas, ko gleda, kako Jezus deluje v teh primerih, naj zaupa Božjemu usmiljenju in naj moli. Z zaupanjem v Božje usmiljenje naj prosi odpuščanje, kajti Bog 'me vodi po pravih potih zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil v temni dolini – dolini greha, ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj: tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 30.3.2020)

Jutranja maša: Molimo za vse, ki zaradi pandemije doživljajo strah