Izročilo starih

Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila starešin in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano:

To ljudstvo me časti z ustnicami,

a njihovo srce je daleč od mene.

Toda zaman mi izkazujejo čast,

ker kot nauke učijo človeške zapovedi.

Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« 

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« Mr 7,1-8, 14-15.21-23

Postava ali ljubezen

Kaj bi jezus rad dosegel s kritiko izročila starih? Umivanje rok in posod vsekakor ni neumno načelo. Ne le, da ni neumno, celo zelo koristno je. Prav tako ni slabo, da je sobotni dan dan počitka. Postava, ki so jo Judje prejeli po Mojzesu od Boga, je bila za Jude središče življenja. Urejala je večino področji življenja in dela. Judje so bili nanjo ponosni, po njej so se razlikovali od drugih narodov. Počutili so se izbrane od Boga in varuhe božjega razodetja. Slednje je bilo središče identitete pismoukov in farizejev. S kritiko postave Jezus očitno prinaša nekaj čisto novega. Središče odnosa do Boga in bližnjega ni postava, to je prvo njegovo sporočilo!

Kaj pa prinaša Jezus? Sam pravi, da ni prišel uničit postavo, ampak dopolnit. S čim in kako jo želi dopolniti? Zakaj krši sobotni počitek, umivanje rok in posod? Jezusovo temeljno sporočilo je: Približalo se je božje kraljestvo. Janezovim učencem pravi: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite:  slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij;  in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« (Mt 11,4-6) Jezus oznanja božje kraljestvo, v katerem imajo prostor vsi brez razlike, tudi obrobni, nečisti in grešni.

Jezus ne spreminja postave, ampak jo postavlja na drugo mesto. Postava pri njem ni več središče življenja in verovanja, ampak služabnica božje ljubezni. Jezus v sporočilu o Bogu ljubezni, dobrem Očetu, ki je oče vseh ljudi, ne more ljudi podrediti postavi in zakonodaji. Popolno življenje zanj ni več v popolnem izpolnjevanju postave, ampak v posnemanju Boga, ki je ljubezen sama. In v tem naleti na nasprotovanje, ker nehote ruši nekaj ustaljenega. Kaj pomeni posnemati Boga?

• Po postavi je nekdo čist, ker ne prešuštvuje. Zvest je svoji ženi, kakor veleva postava. Kaj pa srce? Tja postava ne seže. Ali je v srcu prešuštvoval, nesrečen s svojo ženo, išče v srcu tolažbo vsepovsod, tega postava ne meri. Jezus pa vidi srce, zato govori o njem. Postava takega človeka ne rešuje, ampak utesnjuje in mu daje lažno tolažbo. Jezus oznanja Boga ljubezni, ki prinaša ljubezen, sočutje, odpuščanje, spreobrnjenje. Za vse to v postavi ni prostora!
• Po postavi nekdo ni umoril brata, a ga v srcu vedno prezira in zaničuje. Po postavi je nedolžen, a Božja ljubezen se ga ne more dotakniti, ker je njegovo srce zaprto za Boga in bližnjega. Pomembno je le, da izpolni postavo. Tako je zaprt za vse dobro in lepo.
• Postava prepoveduje Jezusu, da bi v soboto ozdravljal. Po postavi je bila pomoč mogoča le, če je človek v smrtni nevarnosti. Tako postane postava tista, ki preprečuje ljubezen. Jezus se s tem ne more sprijazniti, saj razodeva Boga, ki je ljubezen.
• Postava zahteva umivanje rok in posod. Zahteva od ljudi obredno očiščevanje. Če nekdo ni bil obredno čist, ni mogel stopiti v tempelj in to je za Jezusa popolnoma nesprejemljivo. Postava tako celo ovira dostop do Božje ljubezni.

Kako bi lahko danes razumeli Jezusovo sporočilo? Kaj Jezus prinaša s tem pogledom v današnji čas? Postavo danes predstavljajo neke navade in norme, ki naj bi veljale za kristjana: nedeljska sveta maša, molitev in zakramenti, verouk, sodelovanje pri tej ali oni skupini v okviru župnije ali nekega občestva. Postava so naša moralna načela: glede zvestobe v zakonu, zdržnost pred zakonom, lepo govorjenje itd. Kaj bi Jezus rekel danes nam? Vse to kar delate je le toliko vredno, kolikor v tem posnemate božjo ljubezen! Le v kolikor razodevamo Boga, ki je blizu najbolj zatiranim in ubogim; Boga, ki ljubi tudi največjega grešnika in ga ne prezira; ki ima sočutje do izgubljenih sinov, ki gre za eno izgubljeno ovco; raztrga svoje oblačila in zapravi dobro ime, da bi jo našel. Le v kolikor nam zunanje stvari pomagajo v ljubezni, le toliko so dobre, sicer nam govori: hinavci – delate se lepe, v sebi pa nosite hudobijo in pokvarjenost.

Tri grehe postave vidim danes na splošno pri kristjanih še posebej zakoreninjene: Kristus nas sploh ne zanima, vrtimo se okrog sebe in preziramo druge. Zdravilo vidim le v tem, da vzamemo Jezusovo besedo zares, nam postane edini zgled, da ga začnemo v ljubezni posnemati in se zaživimo v zavesti, da je drugi moj brat in sestra tj. meni enak. Bog je ljubezen, ni postava. Naj nam bo to v veselje nad Bogom in vzpodbuda za ljubezen do bratov in sester.