Hvala za to lepo pridigo! Ob tvojem razmišljanju, Peter, sem se poskušala postaviti v vlogo obeh: bogatega in uboge. Takole nekako se mi je zdelo, da bi se pletle moje misli v cerkveni klopi v eni in v drugi vlogi:

Bogati: »Gospod, gotovo mi boš pritrdil, da je dobro in prav se lepo vesti in skrbeti za ugled, da te lahko ljudje sprejmejo in upoštevajo. Ko si vpliven je potrebno imeti dober  pregled nad situacijo, imeti stvari pod kontrolo, da si lahko močan in poskrbiš, da stvari lepo tečejo. Tako te drugi poslušajo in se ti podredijo. Seveda je potrebno pokazati tudi čut za dobrodelnost in nekaj od tega, kar mi ostaja, nameniti za reveže, če se pokaže ugodna priložnost. Za pravega kristjana pa se spodobi priti tudi v cerkev in pokazati ljudem, da smo pobožni…«

Uboga: »Glej, moj Bog, ničesar nimam, sama sem in brez vsake zavarovanosti, uboga, brez ugleda in takšna skoraj nikamor ne pašem. A vseeno vem, Oče, da sem tvoj ljubljeni otrok in za to se Ti iz vsega srca zahvaljujem! S tem svojim uboštvom prihajam k Tebi in Ti lahko tudi ta nič spremeniš v dar za moje brate in sestre…«

»Hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru, zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti."

Pozdravljeni vsi, na Gospodov dan,

odzivam se na pridigo preteklega Gospodovega dne, ravno v trenutku, ko imam kruh v pečici in cela hiša lepo diši. Prav za Gospoda! V tej hiši sva trenutno samo dve, kar pa ne jemlje vzvišenosti tega trenutka.

Bi ga pa dodalo, na primer bivanje družine z 11 otroki, ki se stiska na 60 m2 kak kilometer vstran.

Hvala Petru za tole Frančiškovo pesem, od katere me je nagovoril verz:

"Hvaljen, moj Gospod,
v naši sestri smrti,
ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
a blagor njim,
ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
zakaj druga smrt
jim ne bo mogla storiti žalega."

Misel o zahvali današnjih farizejev za uspehe in sploh in oh! se mi razvija, kot tebi, Slavica. Ne boste verjeli, vsaj sama ne morem, da sem srečala človeka srednjih let, ki je prepričan, da so oni najvišji med njimi - plebejci. Preprosto nekaj posebnega in ni, da se družijo z manjvrednimi, ki to niso.
Hvala Bogu verujem, da sem božji otrok in da bomo v rojstvu za oni svet vsi enaki, zase pa upam na blagor ob počivanju v Njegovi volji.

Na zahvalno nedeljo sem se želela zahvalit. Sedaj sta že dva tedna mimo in sem se končno spravila pred računalnik s tem namenom. V hvaležnosti zahvalne nedelje se vam zahvaljujem za vse vaše spodbude, razmišljanja, tveganje in deljenje misli, vztrajanje … ki jih/ga delite na forumu (in tudi drugače) z menoj oz. nami. Dajo vedeti, da lahko v življenju živiš še nekaj drugega ter da smo v tem lahko skupaj in si v oporo.

Lep dan kljub slabemu vremenu :)