Razmišljanje, ki je priletelo na moj elektronski naslov, me je spodbudilo k temu, da vam ponudim sicer vsem poznano temo v pretres:
Kontracepcija in družinski zakonik
Družinski zakonik lahko presojamo na dveh ravneh – globalno-izhodiščni in konkretno-sistemski. Globalno-izhodiščna raven pomeni, katera temeljna načela in vrednote zakonik predpostavlja in zagovarja, konkretno-sistemska pa, kako jih uveljavlja na izvedbeni, konkretni ravni, povezani v sistem ukrepov.
Nekoč je sedanji ljubljanski nadškof dr. Anton Stres dejal, da je marksizem zelo težko kritizirati od znotraj kot sistem, saj je zgrajen logično, na nek način popolno. Kritika je torej možna in potrebna predvsem v izhodišču – glede temeljev sistema.
Pri družinskem zakoniku je zatorej predvsem potrebno vedeti, kakšne so globalne oz. izhodiščne postavke, šele potem lahko sledi debata o praktičnih rešitvah za njihovo uveljavitev.
Referendum vprašanja o izhodiščih še toliko bolj izpostavi.
Dilema je na prvi pogled jasna: ali je družina (1) sestavljena iz trajne zakonske zveze med moškim in žensko, ki je bila odprta za novo življenje, rojstvo otroka ali pa je družina tudi (2) zveza dveh žensk ali dveh moških (partnerska ali zunajpartnerska skupnost), ki posvoji otroka.
Pred petdesetimi leti bi bila današnja dilema družinskega zakonika skoraj nemogoča, ker je bila družina razumljena tako kot tudi mnoga stoletja poprej – tradicionalno in skladno z naravnim zakonom kot trajna zveza moškega in ženske, odprta za rojstvo otrok.
Potem se je zgodila kontracepcija.
Vprašanje o družinskem zakoniku za marsikaterega Slovenca in Slovenko ni toliko, kakšna je primerna oblika družine oz. partnerske zveze, pač pa se razume bolj kot, kdo je upravičen do ljubezni in do otrok. In tu zadenemo ob posledice kontracepcije.Danes se soočamo z vprašanjem glede spreminjanja definicije družine. Vprašanje o družinskem zakoniku za marsikaterega Slovenca in Slovenko ni toliko, kakšna je primerna oblika družine oz. partnerske zveze, pač pa se razume bolj kot, kdo je upravičen do ljubezni in do otrok. In tu zadenemo ob posledice kontracepcije.
Kontracepcija je spremenila razumevanje ljubezni oz. pomena spolnega odnosa. Pred 50 in več leti je bil spolni odnos v zakonu splošno razumljen kot izraz medsebojne trajne zavezanosti in ljubezni moškega in ženske, odprtih za življenje. Od kar obstaja kontracepcija, se je pojavil nov, lahko dostopen dodatni pomen spolnega odnosa kot dejanja, ki omogoča spolni užitek brez skupne odprtosti za možno spočetje novega življenja.
Če se sprejme to drugo razumevanje, da pomeni spolno dejanje predvsem spolni užitek (in ne izraz medsebojne ljubezni v trajni zavezanosti drug drugemu z odprtostjo za spočetje), potem ni več potrebno, da se seks dogaja v zakonu, lahko se slej ko prej dogaja poljubno s komerkoli želiš in kadarkoli želiš. Spolno dejanje ne pomeni več spolne združitve moškega in ženske (ki se edina lahko spolno združita), pač pa pomeni raznovrstne oblike spolnega vzburjanja oz. sprožanja spolnega užitka brez možnosti spočetja novega življenja.
Če je bilo spolno življenje s tradicionalnim pojmovanjem družine in zakonskega življenja nekoč kot tridimenzionalni relief (npr. doline Vrat s Triglavom, kjer je bilo potrebno prehoditi pot spoznavanja, poroka je omogočila navezo, s katero se je šlo v Triglavsko steno in osvojilo Triglav spolne združitve – izrekanja ljubezni), je danes kot Ljubljana, kjer si lahko vsak zgradi svojo stolpnico ali dvorano in jo razglasi za Triglav (pa čeprav to ni).
Večina Slovencev in Slovenk je, kot bi se dalo sklepati, sprejela, da je spolni odnos oblika spolne zadovoljitve, torej način doseganja spolnega užitka. Ob taki življenjski praksi je težko utemeljiti, zakaj bi tudi drugi ne bili upravičeni do podobnega spolnega užitka (spolna aktivnost med dvema moškima oz. dvema ženskama).Po približnih ocenah okoli 70% spolno aktivnih moških in žensk v Sloveniji uporablja različne oblike kontracepcije (dr. Bojana Pinter, UKC LJ). Večina Slovencev in Slovenk je, kot bi se dalo sklepati, sprejela, da je spolni odnos oblika spolne zadovoljitve, torej način doseganja spolnega užitka. Ob taki življenjski praksi je težko utemeljiti, zakaj bi tudi drugi ne bili upravičeni do podobnega spolnega užitka (spolna aktivnost med dvema moškima oz. dvema ženskama). Razlog za podporo družinskemu zakoniku (izenačevanju med zakonsko in istospolno partnersko skupnostjo) bo torej napačno sočutje!
Večina Slovencev in Slovenk je sprejela, da je spolni odnos lahko zaprt za spočetje novega življenja, s tem pa je sprejela, da je otrok nekaj, kar si privoščiš, izbereš, pridobiš, kadar tako želiš. Otrok ni več sprejet in razumljen kot dar, pač pa kot pravica, izbira, možnost. Zakaj si je ne bi privoščili tudi drugačni pari? Težko je razumeti v lastni življenjski praksi, zakaj ne. Zato podpora ‘pravici’ istospolnih partnerjev, da bi lahko posvojili otroka, čeprav ga naravno ne moreta spočeti.
Če bo prišlo do referenduma o družinskem zakoniku in bo padel, bo padel zaradi posledic, ki jih pušča sprejem kontracepcije v našem vrednostnem sistemu in življenju.
Če bo prišlo do referenduma o družinskem zakoniku in bo uspel, bo to glede na stanje v Sloveniji 2012 čudež. Molimo.
A življenja ne z enim ne z drugim ne bo konec, v vsakem primeru ostaja klic, da začnemo odkrivati in deliti evangelij življenja z vsakim, ki zazna lakoto po resnični ljubezni v skladu s Stvarnikovo zamislijo, v skladu z naravnim zakonom. To je še pomembneje od zapisa v zakoniku.
s. Marjeta Pija Cevc
Razmisljanje je bilo objavljeno na:
hranazazivljenje.wordpress.com/2012/01/31/zakaj-bi-bil-uspeh-referenduma-o-druzinskem-zakoniku-cudez/
Avtorica tudi poda povezavo na zanimiva branja (v anglescini).