»Z današnjo pepelnično sredo se začne postni čas, ki traja štirideset dni in nas vodi k velikonočnemu tridnevju, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, kar je središče skrivnosti našega zveličanja. Postni čas nas pripravlja na zelo pomemben trenutek in zato ga imenujemo 'močni čas', trenutek preobrata, ki lahko v vsakem od nas spodbudi spremembo, spreobrnjenje. Vsi potrebujemo spremembo na bolje in postni čas nam pri tem pomaga. Tako izstopimo iz utrjenih navad in lene navajenosti na slabo, ki nam nastavlja past. V postnem času nam Cerkev namenja dve povabili: bolj živo se zavedati Kristusovega odrešenjskega dela in bolj zavzeto živeti lastni krst.
Spreobrnjenje – hvaležen odgovor na čudovito skrivnost Božje ljubezni
Zavedanje čudovitih del, ki jih je storil Gospod za naše zveličanje, pripravlja naše misli in naše srce na držo hvaležnosti Bogu za vse, kar nam je podaril in kar dela v korist svojega ljudstva in celotnega človeštva. Od tu prihaja naše spreobrnjenje, ki je hvaležen odgovor na čudovito skrivnost Božje ljubezni. Ko vidimo to ljubezen, ki jo Bog ima za nas, čutimo željo, da bi se mu približali, in to je spreobrnjenje.
Ne navadimo se propadanja in revščine
V polnosti živeti krst je prav tako povabilo, da se ne navadimo na razmere propadanja in revščine, ki jih srečamo, ko hodimo po ulicah naših mest in naših dežel. Obstaja namreč nevarnost, da pasivno sprejmemo določena obnašanja in da ne osupnemo več pred žalostno realnostjo, ki nas obkroža. Navadimo se na nasilje, kot da bi bilo neka predvidena vsakdanja novica; navadimo se na brate in sestre, ki spijo na ulici, ki nimajo strehe, pod katero bi se zatekli. Navadimo se na begunce, ki iščejo svobodo in dostojanstvo in ki se jih ne sprejme, kot bi se jih moralo. Navadimo se na življenje v družbi, ki se hoče odpovedati Bogu, kjer starši več ne učijo otroke moliti in narediti znamenje križa. To je navajanje na nekrščanska obnašanja; lagodnost pa nam omami srce.
Se vaši otroci in vnuki znajo pokrižati, ali znajo moliti Očenaš in Zdravamarijo?
Postni čas živeti kot čas spreobrnjenja
Postni čas prihaja k nam kot previdnostni čas, da bi spremenili svojo ustaljeno pot, obnovili zmožnost reagiranja na stvarnost zla, ki nas vedno izziva. Postni čas je treba živeti kot čas spreobrnjenja, osebne in skupnostne prenove preko približevanja Bogu in zaupnega sprejemanja evangelija. Na ta način lahko tudi na brate in sestre ter njihove stiske, gledamo z novimi očmi. Postni čas je zato ugoden trenutek za spreobrnjenje k ljubezni do drugega, ljubezni, ki zna vzeti kot svojo držo hvaležnosti in usmiljenja Gospoda, ki je postal uboga, da bi nas obogatil s svojim uboštvom. Ko premišljujemo glavne skrivnosti vere, Kristusovo trpljenje, križ in vstajenje, se zavemo, da nam je neizmerni dar odrešenja bil dan iz zastonjske pobude Boga.
Prosimo za zaščito in pomoč Devico Marijo
Živimo v postnem času: hvaležnost Bogu za skrivnost njegove križane ljubezni, pristno vero, spreobrnjenje in odprtost srca za brate in sestre. Na tej poti želimo s posebnim zaupanjem prositi za zaščito in pomoč Devico Marijo; naj nas ona, ki je prva verovala v Kristusa, spremlja v dneh molitve in pokore, da bi očiščeni in prenovljeni v duhu prispeli do obhajanja velike skrivnosti velike noči njenega Sina.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 5.3.2014)
Papež pri katehezi na pepelnično sredo: Postni čas živeti kot čas spreobrnjenja
Pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil...
Odpreti se Bogu, bratom in sestram
»'Pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil' (Jl 2,13). Prerokov poziv predstavlja za vse nas izziv in nas spominja, da spreobrnjenje ni nekaj zunanjega, ampak zaobjema in preobraža celotno življenje. Povabljeni smo, da se podamo na pot, na kateri si prizadevamo odpreti oči in ušesa, predvsem pa odpreti srce. Kako pomembno je, odpreti se Bogu ter bratom in sestram. V današnjem svetu, ki je vedno bolj površinski, živimo kulturo storilnosti in koristnosti, pogosto pa tudi izključujemo Boga iz našega obzorja. Postni čas nas kliče, da se zdrznemo, da se zavemo, da smo ustvarjena bitja, da nismo mi Bog. Tudi pred drugimi se zapiramo in jih pozabljamo. A samo takrat, ko se nas težave in trpljenje naših bratov in sester dotaknejo, lahko začnemo našo pot spreobrnjenja proti veliki noči. Gre za pot, ki vključuje križ in odpoved. Evangelij pa nam kaže osnovne elemente te duhovne poti: molitev, post in miloščina. Vsi trije vsebujejo nujno potrebo, da ne dopustimo, da bi nam zagospodovale stvari, kajti to, kar je pomembno, ni zunanjost. Vrednost življenja ni odvisna od odobravanja drugih ali uspeha, ampak od tega, kar imamo v sebi.
Postni čas je čas molitve
Molitev je moč kristjana in vsakega vernika. V slabotnosti in krhkosti našega življenja se lahko z zaupanjem otrok obrnemo na Boga in z njim vstopimo v občestvo. Pred mnogimi ranami, ki nam povzročajo bolečino in zaradi katerih bi nam lahko okamnelo srce, smo poklicani, da se potopimo v morje molitve, ki je morje brezmejne Božje ljubezni, da bi okušali njegovo nežnost. Postni čas je čas molitve, bolj poglobljene, daljše, vztrajnejše molitve, ki zna poskrbeti za potrebe bratov in sester; molitve prošnje, da bi posredovali pred Bogom za mnoge situacije revščine in trpljenja.
Post nam pomaga uriti srce za bistveno
Drugi pomemben element je post. Varujmo se 'formalnega' posta, ki nas v resnici nasiti, ker nam daje občutek, kako smo v redu. Post pa ima smisel, če načne našo varnost in če iz njega sledi neka korist za druge, če nam pomaga gojiti stil usmiljenega Samarijana, ki se sklanja nad brata v težavah in zanj poskrbi. Post vsebuje odločitev za zmerno življenje; življenje, ki ne zapravlja; življenje ki ne odmetava. Post nam pomaga uriti srce za bistveno in za delitev. Je znamenje zavedanja in odgovornosti pred krivico, nasiljem, predvsem do revnih in malih; je znamenje zaupanja, ki ga polagamo v Boga in njegovo previdnost.
Zastonjskost bi morala biti značilnost kristjana
Miloščina pa nam govori o zastonjskosti, kajti damo nekomu, od kogar ničesar ne pričakujemo v zameno. Zastonjskost bi morala biti ena od značilnosti kristjana, ki se zaveda, da je vse prejel od Boga zastonj, in se zato uči dajati tudi drugim zastonj. Danes zastonjskost pogosto ni del vsakdanjega življenja, kjer se vse prodaja in kupuje. Vse se računa in meri. Dajanje miloščine pa nam pomaga, da živimo zastonjskost kot dar, kar je svoboda od obsesije s posedovanjem, od strahu, da bi izgubili, kar imamo, od žalosti tistega, ki ne želi deliti z drugimi svoje blaginje.
Postni čas nas želi prebuditi, nas stresti iz otrplosti in nevarnosti, da bi se še naprej vdajali lenobi. Gospod nas z besedami preroka Joela vabi: 'Vrnite se k meni z vsem srcem' (Jl 2,12). Kajti nekaj ni v redu v nas, v družbi, v Cerkvi; potrebujemo spremembo, preobrat. Za to pa potrebujemo spreobrnjenje. Postni čas nas spominja, da je mogoče uresničiti nekaj novega v nas samih in okrog nas, preprosto zato, ker je Bog zvest; vedno je zvest, kajti ne more zanikati samega sebe; ves čas je bogat z dobroto in usmiljenjem, vedno je pripravljen odpuščati in začeti od začetka«. (Papež Frančišek v pridigi na pepelnično sredo, 5.3.2014)
Papež na pepelnično sredo: Postni čas je čas vrnitve k Bogu