Lahko je, kadar te boža sreča.
Lahko je, ko se koplješ v notranjem miru.
Takrat tudi viharji ne prizadenejo jedra mojega jaza, ker prihajajo od zunaj.
Težko pa je, ko si obrekovan, v delu neuspešen – pa še sam v sebi razrvan.
Nikjer svetle točke.
A je treba živeti tudi tedaj.
In živeti je treba kot kristjan.
Vse, kar zmoreš, je morda edinole to: Daruj se Bogu takšen, kakršen si.
Morda je to tudi najlepše.
Na svojih razvalinah slaviti Boga.
Jobovska himna. A vendarle himna, če je polna svetega spoštovanja.








