Lahko je, kadar te boža sreča.

Lahko je, ko se koplješ v notranjem miru.

Takrat tudi viharji ne prizadenejo jedra mojega jaza, ker prihajajo od zunaj.

Težko pa je, ko si obrekovan, v delu neuspešen – pa še sam v sebi razrvan.

Nikjer svetle točke.

A je treba živeti tudi tedaj.

In živeti je treba kot kristjan.

Vse, kar zmoreš, je morda edinole to: Daruj se Bogu takšen, kakršen si.

Morda je to tudi najlepše.

Na svojih razvalinah slaviti Boga.

Jobovska himna. A vendarle himna, če je polna svetega spoštovanja.